Našli so veliko množičnih grobišč. Samo ne množičnega groba, ki so ga iskali. Triinštirideset študentskih aktivistov je izginilo 26. septembra, potem ko jih je policija napadla v mestu Iguala v mehiški zvezni državi Guerrero. Teden dni kasneje sem nastavil opozorilo za »fosa clandestina”—španščina za tajni grob—na Google News. Evo, kaj se je vrnilo:
4. oktobra je državni tožilec Guerrera razglasitve da je bilo v petih skrivnih množičnih grobiščih najdenih osemindvajset trupel. Nihče od njih ni bil pogrešanih triinštirideset.
Na oktobra 9, 3 več grobov. Nobeden od njih ni vseboval manjkajočih triinštirideset. Uporaba pasivnega časa s strani vladnih uradnikov in v novicah je endemična. Odkrili so grobove. Storjeni so bili poboji. Toda v tem primeru je organizacija lokalne skupnosti, tj Unión de Pueblos y Organizaciones del Estado de Guerrero, iskali in našli grobišča.
Do 16. oktobra se je število znanih skrivnih grobov v zvezni državi Guerrero povečalo vstali do devetnajst. Še vedno nobeden od njih ni držal triinštiridesetih.
24. oktobra Unión de Pueblos razglasitve da je našel še šest skrivnih grobov v soseski, imenovani Monte Hored. Pet jih je bilo napolnjenih s človeškimi ostanki: »lasje ... okrvavljena oblačila«, vključno s »srednješolskimi uniformami«.
Šesti je bil prazen. Bil je "nov in zdel se je pripravljen za uporabo," je dejal tiskovni predstavnik Unióna.
26. oktobra je v Mexico Cityju na enem od številnih protestov, ki so jih sprožila izginotja, Elena Poniatowska preberite imena in podal kratko biografijo vsakega od triinštiridesetih študentov. Poniatowska je morda novinarka Najbolj znana ker je zasliševal priče in preživele dolgo zanikan pokol leta 1968 na trgu Tlatelolco Plaza v Mexico Cityju, ko je vojska ubila in ranila na stotine protestnikov. Veliko tega, kar vemo o tem pokolu, vemo zaradi Poniatowske.
Vseh triinštirideset je bilo študentov na Escuela Normal Rural Raúl Isidro Burgos de Ayotzinapa, levičarska podeželska šola za usposabljanje učiteljev. Vsi so bili politično aktivni. Vsi so bili iz delavskih ali kmečkih družin. Prvo ime, ki ga Poniatowska prebere, je: Jhosivani Guerrero de la Cruz. Star je dvajset let, suh, z volkastim obrazom in velikimi mandljastimi očmi, njegov vzdevek je "Korejec" in mora hoditi 4 km do avtoceste, da ujame avtobus, in 4 km nazaj, ker hoče biti učitelj v svoji vasi Omeapa." Triinštirideseti je Israel Caballero Sánchez, ki »se uči za učitelja v staroselskih skupnostih«. Poniatowska uporablja sedanjik. Tukaj je Angleščina prevod.
Štiri dni pozneje, 30. oktobra, CNN México poročali več grobov v občinah Zitlala in Eduardo Neri. Zdelo se je, da so uradniki izgubili sled natančnega števila.
"Razno," je dejal CNN.
Imenujejo se improvizirani krematoriji, kjer trupla sežigajo cocinas, ali "kuhinje".
7. novembra je mehiški državni tožilec sporočil, da so pridržani člani tolpe Guerreros Unidos, priznal da jim je policija mest Iguala in Cocula dostavila dijake. Nekateri so bili že mrtvi, ostale, pripeljane na smetišče v Coculo, so pobili. Nato so trupla sežgali na velikanskem pogorišču, ki so ga poganjali dizelsko gorivo, les in drugi materiali, ki je gorel petnajst ur. Ostanke so dali v plastične vrečke in jih vrgli v reko.
10. novembra je bilo poročali da so bili ostanki "popolnoma razpadlih trupel", najdenih v črnih vrečah za smeti, poslani v laboratorij na Medicinski univerzi v Innsbrucku v Avstriji. Direktor tega laboratorija je dejal da bi lahko zaradi visoke toplote, ki se uporablja za ostanke, analiza DNK trajala več mesecev.
12. novembra je argentinska ekipa forenzične antropologije razglasitve da štiriindvajset od tridesetih trupel, najdenih v drugih tajnih grobovih, ni bilo od triinštiridesetih. Nekaj ostankov pa se začenja identificirati. Sin od Jesús Quemada Parra je iz Iguale in je trenutno delavec migrant brez dokumentov v Teksasu. Mehiški uradniki so mu rekli, naj se vrne v Mehiko po očetovo truplo. Vendar si ne more privoščiti potovanja, ki je zaradi militarizacije meje postalo izjemno nevarno.
Mehika ima eno najnižjih struktur plač na svetu, nižjo kot Kitajska. Mehika je poleg Turčije edina med državami, ki veljajo za bogate po standardih BDP.kjer se je minimalna plača v dolarjih med letoma 2000 in 2012 znižala.” V desetletjih, ko je veljal NAFTA, se je mehiška minimalna plača po inflaciji znižala za 43 odstotkov. Od 13. novembra telo v Jesús Quemada Parra "je ostal na polju, ker se sin boji vrnitve."
14. novembra novice razglasitve da je eno truplo, najdeno med dvanajstimi drugimi, katoliškega duhovnika iz Ugande, 55-letnega Johna Ssenyondoja, prepoznanega po zobeh in lobanji. Pastoril je na večinoma avtohtonem območju Guerrera in je izginil maja. Ssenyondov zadnji Facebook objava je bilo marca.
Štiriinsedemdeset ljudi, vključno z nekdanjim županom Iguale Joséjem Luisom Abarco in njegovo ženo, je bilo aretiranih in zaračuna z različnimi vidiki kaznivega dejanja.
Sorodniki in sošolci, skupaj z mnogimi drugimi, verjamejo, da so te aretacije poskus zajezitve posledic in demobilizacije protestov, pri čemer se zločin omeji na zgodbo o lokalni korupciji in regionalni trgovini z mamili. "Ne verjamemo tej igri, ki jo igrajo," je dejal Inés Abraján, teta Adána Abrajána, ena od triinštiridesetih. Kot je dejala, so tri člane tolpe "mučili in jih prisilili, da so povedali, da so ubili študente," kot del prikrivanja.
Francisco Goldman piše da smo lahko priča začetku druge mehiške revolucije. Laura Carlsen pravi da bi lahko izginotja »zgodovinski boj med mehiško študentsko levico in zvezno vlado, ki se je kuhal leta, če ne desetletja« (vsaj od pokola v Tlatelolcu leta 1968) prevzela in posplošila »na preostalo državo«. Zadnji konec tedna, 15. in 16. novembra, so izginili družinski člani vodila karavano iz Ayotzinape v Chiapas, kjer so imeli množična srečanja, proteste in se srečali z voditelji Zapatistov. Protesti in državljanska nepokorščina se širijo po Mehiki.
16. novembra v Mexico Cityju protestirajo učitelji odpovedan Enrique Peña Nieto. Peña Nieto, so zapisali v novicah, »se je znašel v Avstraliji«.
Krivdo za nasilje in korupcijo pripisati kartelom ali vojno države proti kartelom pomeni spregledati širši kontekst. Preden je bilo triinštirideset, je bilo dvainsedemdeset – leta 2010 množični umor migrantov brez dokumentov v Tamaulipasu, oseminpetdeset moških in štirinajst žensk, večinoma iz Srednje in Južne Amerike.
In potem po dvainsedemdesetem se je zgodil 193, množični umor, ki se je zgodil tudi v Tamaulipasu. Morilci so trupla razporedili v več množičnih grobišč.
Po teh pobojih sta katoliška duhovnika Raúl Vera in Alejandro Solalinde krivili vse tri ravni mehiške vlade za smrti: lokalna, državna in zvezna. Obtožili so tudi ZDA, češ da sta za smrti odgovorni njihova politika priseljevanja in boj proti drogam. Zahtevali so prekinitev načrta Merida oziroma pobude Merida.
Laura Carlsen pravi da »poleg skoraj 3 milijard dolarjev, ki so prišli skozi pobudo Merida, obstaja tudi denar Ministrstva za obrambo in ta denar bo namenjen usposabljanju policijskih in oboroženih sil, za katere zdaj ugotavljamo, da so neposredno vpletene v napade na ljudi, zlasti v napade o mladosti." Možno je, je dejal Carlsen, da je policija Iguale, za katero se zdi, da se operativno ne razlikuje od Guerreros Unidos, prejela sredstva iz teh programov.
so "naši pravi šefi, naši pravi pokrovitelji,« je o Združenih državah dejal Solalinde. ZDA trgovina, priseljevanje in varnost politike krmo drug od drugega in tako spremenili koridor, ki poteka od Kolumbije skozi Srednjo Ameriko do Mehike, v klavnico.
Če ti google »Zetas« (tolpa, odgovorna za dva pokola v Tamaulipasu) in »Kaibiles« (zloglasna gvatemalska protikomunistična enota po vzoru ameriških zelenih baretk, ki so zagrešile nekaj najhujših grozodejstev med državljansko vojno v tej državi) izvedeli boste, zakaj hladna vojna in vojna proti mamilom sta v resnici le ena dolga vojna. Po koncu državljanske vojne v Gvatemali so se nekdanji Kaibiles preselili v Mehiko, kjer so svoje talente ponudili Zalivskemu kartelu. Sčasoma so se zlomili in ustanovili Zetas (izkoristili so nove priložnosti za prodajo mamil, ki so izhajale iz načrta Colombia, ki je močno povečal dobičkonosnost prevoza kokaina). Zetas deluje tudi v Gvatemali. In gvatemalska vlada je napotila Kaibile v Mehiko proti kartelom. Vse to deluje dobro, od Zetas naprej zaposliti Kaibile v svoje vrste. Krog je neprekinjen.
Drugi so obtožili vojsko. Charles Bowden je mehiško vojsko, prejemnico milijonske pomoči iz Washingtona, označil za "največji kartel v Mehiki«.
Drugi opozarjajo na vladajočo stranko, PRI. "Vsa Mehika je pokopališče," pravi Oče Solalinde, ki pot, ki poteka od mehiške meje do meje Združenih držav, opisuje kot eno dolgo »prizorišče zločina« – prizorišče zločina, ki »sovpada z državnimi guvernerji PRI«.
V samo šestletnem mandatu zadnjega mehiškega predsednika Felipeja Calderóna (2006–12), ki je napovedal vojno kartelom, je bilo vsaj 26,000 izginotja in 83,000umorov. Temu je dodanih 6000 znano smrtnih žrtev migrantov, ki so poskušali priti v Združene države, čeprav je število morda štirikrat toliko. Večina aktivistov, ubitih in izginulih 26. septembra, je bila moških. Toda od začetka izvajanja sporazuma NAFTA je število ubitih žensk, zlasti v mestu ob meji z ZDA, skokovito naraslo, kot sta pokazala sodelavca urednic Alicia Gaspar de Alba in Georgina Guzmán. Ubijanje: femicid, prosta trgovina in Meja.
Če ti Googlove novice "fosas clandestinas" in "Guerrero," dobite več kot 3,600 zgodb. Če ti Iskanje samo »fosa« in »Guerrero" vrne se več kot 13,000 zadetkov. "Jama" in "Mehika" vrne 31,000.
ZNetwork se financira izključno z velikodušnostjo svojih bralcev.
Donate