Nihče se ne spomni Palestinskega polka. Še danes zjutraj, na pravi dan spomina, se le malokdo spomni, da sta se Arabec in Jud nekoč skupaj borila pod britansko zastavo proti nacistični Nemčiji in fašistični Italiji. Še manj jih bo poznalo izjemno zgodbo o Arabcu in Judu, ki sta se z ramo ob rami borila proti Hitlerju, nato pa sta se dvakrat pomerila kot sovražna borca – leta 1948 in 1967 – in o tem, kako sta se na preminujočih letih spoprijateljila. Toda na Bližnjem vzhodu, kjer se »jastrebi« in »golobi« ter »teroristi« in »varnostne sile« borijo do smrti, njuna zgodba zagotavlja izjemno – in sramotno – obtožbo Ariela Šarona in Jaserja Arafata.
Hazim Khalidi je bil ob izbruhu druge svetovne vojne na London School of Economics. Prostovoljno se je pridružil britanski vojski, vendar je bil priključen "palestinskemu bataljonu" indijske vojske. »Niso nameravali imeti Arabca za britanskega častnika – takrat so bile stvari nekoliko rasistične,« danes pravi Khalidijev sin Sa'ad. "Vendar je bil priključen polku East Kent, 'Buffs', in napoten v Sirijo, kjer je delal z britanskim brigadnim generalom sirom Edwardom Spearsom in generalom Charlesom de Gaullom."
Khalidi je postal tudi dober prijatelj mladega britanskega obveščevalca v Bejrutu, Quintina Hogga – pozneje lorda Hailshama iz St Marylebona – preden je bil bataljon spremenjen v palestinski polk s 14 četami. Med njenimi vojaki je bil mladi judovski Palestinec Uzi Narkiss. Oba moža sta bila napotena v podporo Poljakom in osmi armadi v Libiji ter v njihovi bitki z Afriškim korpusom leta 1942.
Arabski in judovski mrtvi danes ležijo na vojnem pokopališču v El Alameinu. Toda v nekaj mesecih se je Hagana, ki naj bi bila del prihodnje izraelske vojske, infiltrirala v polk in prepričala svoje judovske vojake – jezne, ker niso videli več akcije proti Nemcem –, da zamenjajo Union Jacka nad svojim taborom z zvezdo David. Britanci so to poimenovali »upor zastave« in razpustili palestinski polk. Večina Arabcev se je vrnila v Palestino. Judovski del polka je postal Judovska brigada britanske vojske in se boril v Italiji.
»Moj oče je bil eden redkih Palestincev, ki so ostali,« pravi Sa'ad. "Odpeljali so ga z letalom v Združeno kraljestvo, se prekvalificiral na štabni kolidž v Camberleyju in končal vojno kot častnik valižanske garde pod lordom Mountbattenom."
V treh letih pa se je Khalidi boril, da bi preprečil, da bi Jeruzalem padel v roke vojakov nove izraelske države, eden izmed njih je bil Uzi Narkiss. Narkissovi enoti je preprečil, da bi prišla do starega mesta. Toda ko je 19 let kasneje izbruhnila šestdnevna vojna, sta se moža ponovno spopadla drug z drugim. Tokrat je Narkiss poveljeval dvema izraelskima brigadama proti šestim vodom Khalidijeve jordanske vojske, ki jih je zapustil kralj Hussain. Skoraj vsi Khalidijevi možje so se borili do smrti na Ammunition Hillu in si prislužili občudovanje Narkissa in njegovih izraelskih vojakov. Khalidijevi vodi so bili oboroženi samo s starimi britanskimi puškami Lee Enfield in 25-funtnimi puškami, ki so jih uporabljali v El Alameinu. Khalidi, ki je bil tudi podžupan Jeruzalema, je bil eden od dveh palestinskih Arabcev, ki sta Jeruzalem uradno predala Narkissu.
”Ko je Narkiss izvedel, kaj se je zgodilo v bitki, sta on in [Moshe] Dayan vztrajala pri postavitvi spomenika s polnimi vojaškimi častmi na Ammunition Hillu pogumnim jordanskim vodam, ki so tam umrli – kljub protestom [premierke] Golde Meir,” Sa 'ad pravi Khalidi.
Njegov oče naj bi umrl leta 1979, potem ko je postal prvi palestinski voditelj na Zahodnem bregu; pokojni Feisel Husseini bi prevzel njegovo delo. Narkiss je umrl šele pred tremi leti. Toda v zadnjih letih je bil Khalidi med prvimi Palestinci, ki so imeli pogovore iz oči v oči z Izraelci, in njegovo prijateljstvo z Narkissom je trajalo do njegove smrti.
Drugi izraelski prijatelj je bil Adin Talbar, ki se je leta 1942 boril skupaj s Khalidijem in Narkissom in je bil v času Meirovega premierskega mandata na izraelskem zunanjem ministrstvu. Po očetovi smrti je ohranil stik s Sa'adom.
»Moj oče je moral ohraniti večino te skrivnosti,« pravi Sa'ad. »Skrbelo ga je, da bi ga obtožili, da je Izraelcem 'kvizling', kolaborant. Toda poskušal je ustvariti mirovni proces med Palestinci in Izraelci. Najnovejši poskus oblikovanja načrta v nasprotju z ameriškim 'načrtom' odmeva del njegovega realizma. Pred smrtjo je posnel BBC-jev program z izraelskim pisateljem Amosom Ozom – in Oz si zdaj prizadeva zagovarjati nov alternativni mirovni 'načrt'.”
Seveda se imena Khalidi in Narkiss ne omenjajo več v krutem spopadu, ki razžira Izrael in Palestino. Prav tako ne Palestinski polk, katerega 61. obletnica je letos. Prav tako se kraljica v nedeljo pri Kenotafu ni spomnila mrtvih palestinskega polka – Arabcev in Judov.
ZNetwork se financira izključno z velikodušnostjo svojih bralcev.
Donate