[Uvodna opomba: Spodnja objava temelji na mojih odgovorih na intervju, ki ga je opravil Rodrigo Craveiro, brazilski novinar, ki piše za Coorreio Brazilliense, vodilni časopis v glavnem mestu Brazillije.]
Preludij: ni mi jasno, ali Antony Blinken deluje drugače kot kot zvesti služabnik predsednika Joeja Bidna. A da bi bilo moje izhodišče čim bolj jasno, je Blinken najlažji državni sekretar, primerno dopolnilo predebelemu Miku Pompeu. Skupaj bi lahko naredili pozno nočno televizijsko komedijo o "aroganci propadanja", ko gre za ameriško zunanjo politiko v letih Trumpa/Bidna. Njihov strahopetni profil je najbolj nazorno izražen v njihovi skrajni podložnosti ekstremističnemu Izraelu, pa naj bo karkoli, vključno z njegovim nezakonitim ekspanzionizmom v okupirani Palestini in celo Golansko planoto v Siriji, ki je bila Trumpova provokacija, ki jo je podpiral Biden. Glede na izid volitev leta 2022 in 'ekstremistično' vlado pod vodstvom Netanjahuja bi si mislil, da sta se Blinken/Biden zadovoljila s tem, da sta ta grdi vrhunec cionističnih ambicij pustila mimo v tišini, namesto da bi ponudila javno priložnost za ponovno legitimacijo posebni odnosi med ZDA in Izraelom so tako močni kot vedno in nezlomljivi v prihodnosti, ne glede na vse.
Res je, da je zahodno označevanje te nove vodstvene kabale v Izraelu kot 'ekstremistične' samo po sebi polemično, saj namiguje, da je bilo tisto, kar je bilo pred tem, zmerno. pri oblikovanju apartheidskega sloga judovske nadvlade v Izraelu in okupirani Palestini mnogo let, preden so bili mnogi zaskrbljeni zaradi vzpona verske desnice kot politične sile v obliki verskega cionizma. Moje mnenje je, da je bila podjarmitev, odvzem lastnine in izključitev ljudstva v zvezi z njihovo nacionalno domovino tragična usoda, vsiljena palestinskemu ljudstvu od leta 1945, rezultat, ki je bil dosežen z dejavno, stalno in znatno soudeležbo ZDA. Zagotovo sta delno kriva tudi Združeno kraljestvo in ZN, ki sta zagovarjala delitev Palestine leta 1947 brez soglasja tamkajšnjega prebivalstva, kar je pomenilo zanikanje najosnovnejših palestinskih pravic, vključno z neodtujljivo pravico do samoodločbe. Delitev naseljenske kolonialne države v dobi dekolonizacije je bila tudi proti volji ljudstev Bližnjega vzhoda. Prav tako so ZN in velik del njihovega članstva po vojni leta 1948 odšli, ne da bi obsodili ali preklicali izraelsko ozemeljsko širitev s silo, prisilno množično izseljevanje Palestincev in odrekanje pravice Izraela do vrnitve na njihove domove in v domovino, saj zahteva tudi mednarodno pravo. Če naseljenski kolonializem, de facto ozemeljske priključitve in apartheid niso bili dovolj, da bi strgali vezi med Washingtonom in Tel Avivom, potem ni presenetljivo, da bi odvrženje plašča izraelske sekularne demokracije zaslužilo kakršen koli ponovni razmislek o tem, kako si ZDA predstavljajo " zavezništvo demokracij", za katero domneva, da je vodilno v nasprotju s kitajsko/rusko "zavezništvom avtokracij".
Še zadnja točka, ti prikazi diplomatske neomajne izjave Bidna/Lapida med državniškim obiskom v Izraelu pred pol leta in zdaj tem povolilnim obiskom so se izkazali za preveč celo za pokvarjene in nekoliko kolaboracionistične palestinske oblasti. Predsednik Mahmud Abas je bil pripravljen zavrniti Blinknov 'obojestranski' pristop do nedavnega nasilja na Zahodnem bregu in v Jeruzalemu s tem precej blagim očitkom: "Ugotovili smo, da je izraelska vlada odgovorna za to, kar se te dni dogaja," tj. porast nasilja.« Blinken je med nekajurnim bivanjem v Ramali priznal, da »kar vidimo za Palestince, je krčenje upanja«, ki se »mora spremeniti«. To je dvojno govorjenje glede na veliko bolj tehtno javno izkazovanje solidarnosti z Izraelom s strani Bidna in Blinkna, pa naj bo. Človek se spomni na hromi refren Hilary Clinton po vsakem izraelskem prikazu kljubovanja mednarodnemu pravu, zlasti v kontekstu ustanavljanja dodatnih judovskih naselbin v okupirani Palestini, kar je očitno kršitev člena 49(6) Ženevskih konvencij, saj je " nekoristno.'
Brez zunanjega pritiska in notranjega odpora bi bila Južna Afrika še vedno država apartheida. Palestinsko obzorje upanja se bo krčilo, dokler ne bo povsem izginilo z nadaljevanjem notranjega odpora in širjenjem militantnih oblik globalne solidarnosti navzven. Brez takšnega pritiska in glede na takšno vzdrževanje geopolitične podpore zgolj žalovanje ni osvobodilna strategija za palestinsko ljudstvo.
Ameriški državni sekretar Blinken je danes pozval Izrael in Palestino k "nujnim korakom" za umiritev naraščajočega nasilja v konfliktu. Kako vidite to zahtevo in kakšni ukrepi so po vašem mnenju veliko bolj nujni in verodostojni za zmanjšanje napetosti?
V danih okoliščinah ni primerno obravnavati Izraelce in Palestince kot enako odgovorne za nedavni porast nasilja. Izraelske provokacije so glavni vzrok trenutne krize, ki je spremljala oblikovanje izraelske vlade, ki je bila na splošno ocenjena kot najekstremnejša od ustanovitve države pred 75 leti, pri čemer je bil ključni notranji položaj v kabinetu dodeljen odkritim antipaklestinskim rasistom, najbolj vidna Itamar Ben-Gvir in Bezalel Smotrich iz koalicijske skupine verskega cionizma.
Seveda je bil z vidika mednarodnega prava in morale sionistični projekt od prvega dne 'ekstremističen', čeprav je svojo roko pokazal le postopoma v razponu skoraj stoletja.
Bolj primerni ukrepi, ki bi se odzivali na realnost, bi bili prekinitev pošiljk orožja v Izrael in podpora cenzuri ZN politik, praks in izraelskega vodstva, povezanih z rasizmom, etnično nadvlado in nadaljnjim odrivanjem Palestincev iz njihove domovine.
Ali menite, da bi lahko imele ZDA odločilen protagonizem, da bi Izrael in Palestince spodbudile k pogajanjem o dogovoru? Ali pa menite, da mirovni sporazum v tem trenutku ne pride v poštev?
Izrael, stran s popolnoma dominantnim nadzorom, ne kaže zanimanja za diplomatski pristop k iskanju rešitve za konflikt. S tako ekstremistično vlado, ki nadzoruje izraelsko zunanjo politiko, se je poudarek premaknil od tistih, ki so zavezani končanju konflikta z diplomatskimi pogajanji, k enostranskemu pristopu, ki ga je vsilila izraelska sila, kar je v bistvu stabiliziralo in pridobilo mednarodno sprejemanje ekskluzivistične judovske države, ki se razteza od Jordanije Reka do Sredozemskega morja. Ta izid je nadzoroval izraelsko razmišljanje in nedokončano agendo. cionistični politični projekt že več kot prejšnjih 20 let, čeprav ne tako odkrito in agresivno razglašen kot nedavno.
Glede na te razmere bi povzročilo resne napetosti med ZDA in Izraelom, če bi si Washington močno prizadeval za oživitev diplomacije, ki naj bi bila "mirovni proces". V ZDA ni notranjega pritiska na Bidna, da bi se premaknil v takšno smer, Blinknov legitimni obisk in ponovna potrditev brezpogojne podpore ZDA izraelski varnosti pa sta nadaljnji pokazatelj, da iz Washingtona ne bo prišlo do nobene takšne poteze razen zavajajočega in verjetno neučinkovitega Blinkna. pozivajo k vzajemni deeskalaciji, kar večina objektivnih opazovalcev obravnava kot izmuzljivo diplomacijo, ki temelji na lažni simetriji, ali bolj odkrito povedano, kot krepitev dolgotrajne palestinske viktimizacije.
Kakšna je po vašem mnenju nevarnost, da bi stopnjevanje nasilja sprožilo novo intifado?
Težko je oceniti razmišljanje mednarodno priznanega palestinskega vodstva v Ramali v tem trenutku, toda možnost nadaljevanja palestinskega upora nadaljnjim izraelskim kršitvam preteklih dogovorov, kot so uradni judovski obiski svetih muslimanskih krajev, bo spontano sprožila eskalacijo nasilja. prekomerna uporaba sile s strani izraelskih varnostnih sil in širjenje nezakonitih izraelskih naselbin. Med Palestinci bi bila tretja intifada trenutno široka podpora civilne družbe, zlasti na neposredno zasedenih palestinskih ozemljih Zahodnega brega in Vzhodnega Jeruzalema ter v Gazi, pa tudi med palestinskimi podpornimi skupinami po vsem svetu.
Postlog: Morda je bila Blinkenova resnična misija Netanjahuju zasebno posredovati sporočilo, da izraelske provokacije slabijo javno podporo Izraelu v Združenih državah, zlasti med mlajšimi generacijami Judov. Opazno je, kako so se zahodni mediji osredotočili na obseg zaskrbljujočega obračanja Izraela k odkritemu 'ekstremizmu', ker. njegov učinek na judovsko podporo in kako malo pozornosti se namenja temu, kako ta krepitev zatiralskih taktik povečuje trpljenje Palestincev.
ZNetwork se financira izključno z velikodušnostjo svojih bralcev.
Donate