„Državi Palestini“ je uradno predano predsedovanje G-77, največjemu bloku Združenih narodov. To je še posebej pomembno glede na neusmiljeno izraelsko-ameriško načrtovanje, da bi preprečili palestinsko prizadevanje za večje mednarodno priznanje in legitimnost.
Zdaj je dokončno ugotovljeno, da je bila glavna misija nekdanje veleposlanice Združenih držav pri ZN Nikki Haley povsem neuspešna.
Ko ji je Haley dala zloglasni govor pred proizraelskim lobijem, AIPAC, marca 2017 – ko se je v imenu Izraela razglasila za „novega šerifa v mestu“ – so ameriško-izraelski načrti postajali jasnejši: ZDA nikoli več ne bodo sramežljivo stran od obrambe Izraela v ZN, kot je to storila prejšnja Obamova administracija decembra 2016.
Gledajoč nazaj, Haleyjeva taktika – agresiven jezik, nenehne grožnje in odkrito politično ustrahovanje – niso pomenili nič. Njeno kratkotrajno dvoletno bivanje v ZN je uspelo le še enkrat poudariti vse manjšo moč in vpliv ZDA na mednarodnem prizorišču.
Namesto da bi izolirale Palestince, so se ZDA na koncu pridružile Izraelu v njegovi lastni izolaciji. Ker razočarana ameriška administracija ni mogla doseči nobenih oprijemljivih "dosežkov" v korist Izraela, je uresničila svoje grožnje, ko je zapustila ključne organe ZN, kot je UNESCO, Svet za človekove pravice, med ostalimi. S tem zdaj ZDA nepremišljeno razgrajujejo mednarodni red, ki so ga pomagale ustvariti po drugi svetovni vojni.
Palestinske oblasti so na drugi strani v celoti izkoristile očiten premik v svetovnem redu. Biti glasoval na čelo skupine G77 – ki povezuje 134 držav z juga v masivni gospodarski red – je izjemen dogodek.
Toda kaj to pomeni v smislu palestinskega iskanja državnosti?
Zdi se, da PA deluje znotraj dveh ločenih – in pogosto protislovnih – političnih sfer.
Po eni strani v celoti sodeluje z Izraelom v smislu „varnostna koordinacija', ki včasih služi kot izraelski policist na okupiranem Zahodnem bregu. Njegova konstanta zatrtje o palestinskem nestrinjanju in njegovi monopolizaciji palestinskega odločanja so bile velike ovire pred palestinskim ljudstvom v njihovem boju za pravice, pravico in svobodo.
Po drugi strani pa si PA že odločno prizadeva za mednarodno priznanje, začenši s svojim uspešna ponudba za pridobitev statusa nečlanice opazovalke za državo Palestino novembra 2012.
Ta pomemben dogodek, ki se je zgodil kljub močnemu zavračanju in protestom ZDA in Izraela, je odprl vrata Palestini, da se pridruži različnim organizacijam ZN, kot je Mednarodno kazensko sodišče.
Palestina še ni pridobila polnopravnega članstva v ZN, kar je v teku obnovljen v tem trenutku. Vendar od avgusta 2015 zastava Palestine plapola na sedežu ZN, skupaj z zastavami 193 drugih držav.
Kako torej uskladiti ti dve realnosti?
Samoumevno je, da je mednarodna podpora, ki jo Palestina prejema v ZN, rezultat obstoječe solidarnosti in sočutja s palestinskim ljudstvom in njihovim upravičenim bojem za človekove pravice in neodvisnost. Desetletja je bil pred PA in bo tam še mnogo let.
Vendar pa je PA taktno prenesla to mednarodno podporo in potrditev v politične prednosti med Palestinci doma.
Velik del podpore, ki jo PA in njena prevladujoča stranka Fatah še naprej uživata med navadnimi Palestinci, temelji na naslednji logiki: vsaki simbolični diplomatski "zmagi", ki jo PA doseže v tujini, sledijo množični praznovanja v Ramali goreči govori o skorajšnji svobodi in državnosti.
Toda svoboda seveda ostaja nedosegljiva, delno zato, ker PA še ni razvila prave strategije za upiranje izraelski vojaški okupaciji in kolonizaciji. Njena odločenost in moč, da pridobi več mednarodnega priznanja, je postavljena poleg popolne ohlapnosti in nezainteresiranosti za razvoj enotne nacionalne strategije v sami Palestini.
To kaže na nedvoumen zaključek: strategija PA je zgolj osredotočena na samo preživetje PA kot političnega aparata in na "palestinsko neodvisnost" v nematerialni diplomatski sferi, brez kakršnih koli oprijemljivih dokazov o tej "neodvisnosti" na terenu.
Kako drugače razložiti oster boj, ki sta ga v imenu Palestine in tistih, ki trpijo v Gazi, sprožila predsednik PA Mahmud Abas in njegov veleposlanik Riad al-Maliki pri ZN, medtem ko PA še naprej zadrži plače obleganih Palestincev v Gazi?
Žalostna resnica je, da je boj za palestinsko priznanje v ZN v bistvu boj za to, da Abas in njegova oblast ostaneta pomembna, in topilo, v spreminjajočem se mednarodnem političnem redu.
Medtem pa za Palestince Abasovi diplomatski dosežki predstavljajo pregovorne injekcije morfija, vbrizgane v kolektivno žilo okupiranega in trpečega ljudstva, ki obupano išče žarek upanja.
Po podatkih Splošne zveze palestinskih sindikatov je revščina na območju Gaze je presegla 80 odstotkov, skupaj s 54.9-odstotno stopnjo brezposelnosti. Tudi Zahodni breg trpi, saj tamkajšnje palestinsko prebivalstvo terorizirajo izraelska vojska in nasilni nezakoniti judovski naseljenci. Na tisoče Palestincev in Palestink omahniti v izraelskih zaporih, na stotine jih je pridržanih brez sojenja.
Ne samo, da je PA storila malo, da bi izzvala – ali vsaj poskusila obrniti – to resničnost, včasih je k njej prispevala. Nenavadno pa je, da je pomilovanja vreden politični diskurz PA v Palestini v nasprotju z dobro definiranim, artikuliranim in domnevno pogumnim jezikom zunaj.
"Šli bomo v Varnostni svet, da vložimo svojo prošnjo," za pridobitev polnopravnega palestinskega članstva v ZN, je 15. januarja novinarjem povedal palestinski veleposlanik al-Maliki. "Vemo, da se bomo soočili z vetom ZDA, a to nam ne bo preprečilo predstavitve naše prijave«.
Pravzaprav je to trenutno bistvo strategije PA. Vedeti, da ima malo legitimnosti Med navadnimi Palestinci si PA obupno želi najti alternativni vir legitimnosti nekje drugje.
Medtem ko je večja podpora „državi Palestini“ pozitiven znak, ki kaže na spreminjajočo se svetovno ureditev, jo palestinsko vodstvo na žalost uporablja za vzdrževanje lastne zatiralske, jalove in pokvarjene politične igre.
– Ramzy Baroud je novinar, avtor in urednik Palestine Chronicle. Njegova zadnja knjiga je The Last Earth: A Palestinian Story (Pluto Press, London, 2018). Doktoriral je. doktor palestinskih študij na Univerzi v Exeterju in je nerezidenčni štipendist v Orfalea Centru za globalne in mednarodne študije, UCSB.
Prosimo, pomagajte ZNet in Z Magazine
Zaradi težav z našim programiranjem, ki smo jih šele zdaj končno lahko odpravili, je od našega zadnjega zbiranja sredstev minilo že več kot eno leto. Zato bolj kot kdaj koli prej potrebujemo vašo pomoč, da bi še naprej zagotavljali alternativne informacije, ki ste jih iskali 30 let.
Z ponuja kar najbolj uporabne družbene novice, vendar pri presoji, kaj je koristno, za razliko od mnogih drugih virov poudarjamo vizijo, strategijo in aktivistično relevantnost. Ko na primer naslavljamo Trumpa, je to, da najdemo načine, ki presegajo Trumpa, ne pa da vedno znova ponavljamo, kako grozen je. Enako velja za naše obravnavanje globalnega segrevanja, revščine, neenakosti, rasizma, seksizma in vojskovanja. Naša prednostna naloga je vedno, da ima to, kar nudimo, potencial za pomoč pri določanju, kaj storiti in kako najbolje narediti.
Pri odpravljanju težav s programiranjem smo posodobili naš sistem, da postanemo vzdrževalci in dajemo donacije lažje. To je bil dolg proces, vendar upamo, da bo vsem olajšal pomoč pri rasti. Če imate kakršne koli težave, nas takoj obvestite. Potrebujemo podatke o morebitnih težavah, da zagotovimo, da bo sistem še naprej enostaven za uporabo za vse.
Najboljši način za pomoč pa je, da postanete mesečni ali letni vzdrževalec. Vzdrževalci lahko komentirajo, objavljajo bloge in prejemajo nočne komentarje po neposredni e-pošti.
Prav tako ali alternativno lahko prispevate enkratno donacijo ali pridobite tiskano naročnino na Z Magazine.
Naročite se na revijo Z tukaj.
Vsaka pomoč bo zelo pomagala. Vse predloge za izboljšave, komentarje ali težave takoj pošljite po e-pošti.
ZNetwork se financira izključno z velikodušnostjo svojih bralcev.
Donate