Palestinska civilna družba je ostro in skoraj soglasno obsodila zadnjo odločitev palestinskih oblasti, da Svet ZN za človekove pravice odloži sprejetje poročila, ki ga je pripravila misija ZN za ugotavljanje dejstev, ki jo vodi sodnik Richard Goldstone, o nedavni izraelski napadalni vojni proti Palestinci na okupiranem območju Gaze. Skupna zahteva v skoraj vseh palestinskih izjavah, izdanih v zvezi s tem, je bila, naj ZN sprejmejo poročilo in brez nepotrebnega odlašanja ukrepajo v skladu z njegovimi priporočili, da bi naredili konec kriminalni nekaznovanosti Izraela in ga poklicali na odgovornost pred mednarodnim pravom za svoje vojne zločine. in zločini proti človeštvu, storjeni v Gazi in pravzaprav na celotnem zasedenem palestinskem ozemlju.
Ker je podlegel pritiskom ZDA in nesramežljivemu izraelskemu izsiljevanju, je bil sam predsednik PA menda sam odgovoren za odločitev o preložitvi razprave v Svetu o Goldstoneovem poročilu, kar je uničilo upe Palestincev povsod, pa tudi mednarodnih organizacij za človekove pravice in solidarnostnih gibanj. da se bo Izrael končno soočil z dolgotrajnim postopkom pravne odgovornosti in da bodo njegove žrtve deležne pravice. Ta odločitev PA, ki dejansko odloži sprejetje poročila vsaj do marca 2010, kar daje Izraelu zlato priložnost, da ga pokoplje s sodelovanjem ZDA, Evropejcev, Arabcev in zdaj Palestincev, predstavlja najbolj očiten primer izdaje Palestincev doslej. pravice in predajo izraelskemu diktatu.
Vendar to ni prvič, da je PA delovala po ukazih iz Washingtona in grožnjah iz Tel Aviva proti izrazitim interesom palestinskega ljudstva. Zgodovinsko svetovalno mnenje Meddržavnega sodišča julija 2004, ki je ugotovilo, da so izraelski zid in kolonije, zgrajene na okupiranem palestinskem ozemlju, nezakoniti, je predstavljalo redko diplomatsko, politično in pravno priložnost, ki bi jo lahko uporabili za izolacijo Izraela, kot je bila Južna Afrika po apartheidu podobno odločitev ICJ leta 1971 proti okupaciji Namibije. Žal, PA ga je zapravila in sistematično – pravzaprav precej sumljivo – ni uspela niti pozvati svetovnih vlad, naj izpolnijo svoje obveznosti, navedene v svetovalnem mnenju.
Celotna klavzula o pravicah Izraela in Palestincev, o kateri naj bi razpravljali na nedavni konferenci ZN o pregledu Durbana v Ženevi, je bila opuščena, potem ko je palestinski predstavnik dal zeleno luč. Prizadevanja neuvrščenih držav in nekdanjega predsednika Generalne skupščine ZN, očeta Miguela d'Escota Brockmanna, da bi si prizadevali za sprejetje resolucije ZN, ki obsoja izraelske vojne zločine v Gazi in ustanovitev mednarodnega sodišča, je preprečil predvsem palestinski veleposlanik pri ZN, kar je povzročilo več uglednih diplomatov in strokovnjakov za mednarodno pravo, da bi se spraševali, na kateri strani je uradni palestinski predstavnik.
Brazilija je lani septembra skoraj ratificirala prostotrgovinski sporazum med Mercosurjem in Izraelom, potem ko je tamkajšnji palestinski veleposlanik izrazil odobritev in le pozval Brazilijo, naj iz sporazuma izključi izdelke izraelskih naselbin. S hitrim ukrepanjem palestinskih in brazilskih organizacij civilne družbe ter nazadnje izvršnega odbora PLO je bila ta ratifikacija preprečena in brazilski parlamentarni odbor, ki je bil zadolžen za to datoteko, je vladi priporočil, naj se vzdrži odobritve sporazuma o prosti trgovini, dokler Izrael ne ravna v skladu z mednarodnim pravom.
V vseh teh in številnih podobnih primerih so navodila palestinskim predstavnikom prišla iz Ramale, kjer si je vlada PA nezakonito prilastila pooblastila PLO za vodenje palestinske diplomacije in določanje zunanje politike, priznavala palestinske pravice in delovala proti palestinskim nacionalnim interesom, ne da bi skrbi glede odgovornosti do izvoljenih predstavnikov palestinskega ljudstva.
Do zadnjega odkritega dogovarjanja PA v izraelski kampanji, da bi pobelila svoje zločine in spodkopala uporabo mednarodnega prava za kaznovanje teh zločinov, je prišlo nekaj dni po tem, ko je skrajno desna izraelska vlada javno izsiljevala PA in zahtevala, da umakne svojo podporo sprejetju Goldstonovo poročilo v zameno za "dovoljenje" drugemu ponudniku mobilnih komunikacij, da deluje na zasedenem palestinskem ozemlju. Zato spodkopava velika prizadevanja organizacij za človekove pravice in številnih aktivistov, da zagotovijo pravico palestinskim žrtvam najnovejšega izraelskega pokola v Gazi: več kot 1400 ubitih (pretežno civilistov); na tisoče poškodovanih; 1.5 milijona, ki še vedno trpijo zaradi brezobzirnega uničevanja infrastrukture, izobraževalnih in zdravstvenih ustanov, tovarn, kmetijskih zemljišč, elektrarn in drugih kritičnih objektov ter zaradi dolgega zločinskega izraelskega obleganja proti njim.
Ne gre za nič drugega kot izdajo učinkovite kampanje palestinske civilne družbe za bojkot, odprodajo in sankcije (BDS) proti Izraelu, z vso njeno nedavno, izjemno rastjo in dosežki v prevladujočih zahodnih družbah in med vodilnimi sindikati.
Prav tako je izdaja globalnega solidarnostnega gibanja, ki si je neutrudno in ustvarjalno prizadevalo, predvsem v okviru hitro razširjene kampanje BDS, da bi odpravilo nekaznovanje Izraela in podprlo univerzalne človekove pravice.
Ključnega pomena je vedeti, da PA nima nobenega pravnega ali demokratičnega mandata, da bi govorila v imenu prebivalcev Palestine ali da bi zastopala Palestince v ZN ali kateri koli od njegovih agencij in institucij. Sedanja vlada PA nikoli ni pridobila potrebne ustavne odobritve demokratično izvoljenega palestinskega zakonodajnega sveta. Tudi če bi imela takšen mandat, bi v najboljšem primeru zastopala samo Palestince, ki živijo pod izraelsko vojaško okupacijo na Zahodnem bregu in v Gazi, pri čemer bi bila izključena velika večina prebivalcev Palestine, zlasti beguncev.
Teoretično lahko le Palestinska osvobodilna organizacija PLO trdijo predstavljati celotno palestinsko ljudstvo: znotraj zgodovinske Palestine in v izgnanstvu. Da bi bila taka trditev utemeljena in vsesplošno sprejeta s strani Palestincev povsod, bi bilo treba PLO oživiti od temeljev navzgor v preglednem, demokratičnem in vključujočem procesu, ki vključuje Palestince povsod in zajema vse politične stranke, ki so zunaj današnje strukture PLO. Vzporedno s to demokratično reklamacijo ali ljudskim prevzemom PLO s strani ljudi in njihovih reprezentativnih sindikatov in institucij mora biti PA odgovorno in postopoma demontirala, s svojimi sedanjimi pristojnostmi, zlasti predstavniškimi sedeži v ZN in drugih regionalnih in mednarodnih institucijah, vrnila tja, kamor pripadajo, dejanskemu predstavniku vseh prebivalcev Palestine, oživljeni in demokratizirani PLO. Ta razpustitev PA se mora vedno izogibati ustvarjanju pravne in politične praznine, saj zgodovina kaže, da so hegemonistične sile pogosto najverjetneje, da zapolnijo takšno praznino na škodo zatiranih.
Dejstvo je, da je PA postopoma in nepovratno od svoje ustanovitve pred 15 leti preoblikoval iz zgolj — pogosto nemočnega, pokornega in prisiljenega — podizvajalca izraelskega okupacijskega režima, ki ga je razbremenil njegovih najbolj okornih civilnih dolžnosti, kot sta zagotavljanje storitev in pobiranje davkov, in, kar je najpomembnejše, zelo učinkovito pomaga varovati varnost svoje okupacijske vojske in kolonialnih naseljencev v pripravljeni sodelavec, ki predstavlja najpomembnejšega izraelskega Strateški orožje v boju proti njeni naraščajoči izolaciji in izgubi legitimnosti na svetovnem prizorišču kot kolonialne države in države apartheida. Na stotine izraelskih kosov jedrskega orožja in njegova četrta največja vojska na svetu sta se izkazala za nemočna ali vsaj nepomembna pred naraščajočim gibanjem BDS, zlasti po izraelskih genocidnih dejanjih v Gazi. Skoraj neomejena diplomatska, politična, gospodarska in znanstvena podpora, ki jo Izrael prejema od vlad ZDA in Evrope, ter njegova neprimerljiva nekaznovanost ga prav tako niso zaščitili pred mračno usodo apartheida v Južni Afriki.
Že pred izraelsko vojno proti Gazi so se kampanji BDS pridružili številni sindikati po vsem svetu, od Kanade do Južne Afrike ter od Združenega kraljestva in Norveške do Brazilije. Po Gazi pa štiri leta pripravljanja terena in širjenja BDS, mednarodni šok ob pogledu na izraelske plohe smrti z belim fosforjem, ki so prizadeli otroke Gaze, stisnjene v zavetiščih ZN, in splošni občutek, da je mednarodni red propadel. da bi Izrael poklical na odgovornost ali da bi celo končal njegov pokol civilistov, da ne omenjam njegove tekoče kampanje etničnega čiščenja na okupiranem Zahodnem bregu, zlasti v vzhodnem Jeruzalemu, je BDS preskočil v novo, napredno fazo. Končno je dosegel mainstream.
Februarja, nekaj tednov po koncu izraelskega krvoproliča v Gazi, se je Južnoafriški sindikat transportnih in zavezniških delavcev (SATAWU) zapisal v zgodovino, ko ni hotel raztovoriti izraelske ladje v Durbanu. Aprila je škotski sindikalni kongres sledil zgledu južnoafriške sindikalne zveze COSATU in irskega kongresa sindikatov pri sprejetju BDS proti Izraelu, da bi zagotovil skladnost z mednarodnim pravom. Maja je Union and College Union (UCU), ki zastopa približno 120,000 britanskih akademikov, ponovil svojo letno podporo logiki bojkota proti Izraelu in pozval k organizaciji medsindikalne konference BDS pozneje letos, da bi razpravljali o učinkovitih strategijah za izvajanje bojkota .
Nazadnje, septembra lani, se je pokojninski sklad norveške vlade, tretji največji na svetu, odsvojil od izraelskega vojaškega pogodbenika, ki je nezakonitemu zidu dobavljal opremo, s čimer je kršil sodbo ICJ. Kmalu za tem je špansko ministrstvo izključilo izraelsko akademsko ekipo, ki je predstavljala fakulteto, nezakonito zgrajeno na okupirani palestinski zemlji, iz sodelovanja v akademskem tekmovanju. Tudi septembra je britanski sindikat sindikatov, ki zastopa več kot 6.5 milijona delavcev, sprejel bojkot, s čimer se je odprlo novo poglavje v širjenju BDS, ki opazovalce spominja na začetek konca režima apartheida v Južni Afriki. Glede na konkretne, vztrajne in naraščajoče kazalce so Palestinci priča prihodu svojega »južnoafriškega trenutka«.
Med vsem tem je Goldstonovo poročilo, ki je presenetljivo – glede na sodnikove močne povezave z Izraelom in cionizmom – kaplja čez čašo, ki bi lahko zlomila čašo: neizpodbitni dokazi, natančno raziskani in dokumentirani, o izraelskem namernem izvajanju vojnih zločinov in zločinov proti človečnost. Kljub očitnim pomanjkljivostim je to poročilo Izraelu ponudilo zastrašujočo in ne povsem neverjetno možnost sojenja na mednarodnem sodišču, razvoj dogodkov, ki bi dejansko končal nekaznovanost Izraela in odprl možnost, da končno uporabi mednarodno pravičnost za njegove zločine in vztrajne kršitve mednarodnih pravo. V tem strašnem kontekstu za Izrael je bilo mogoče uporabiti samo eno strateško orožje v njegovem arzenalu, da bi preprečili napovedan poraz, ki je bil prav in politični poraz: PA. In res ga je uporabil ob pravem času, na usoden način, skoraj uničil Goldstonovo poročilo.
Navsezadnje je neuspeh Sveta ZN za človekove pravice pri sprejetju Goldstoneovega poročila še en dokaz, če je sploh potreben, da Palestinci v sedanjem zgodovinskem trenutku ne morejo upati, da bodo dosegli pravico od tako imenovane »mednarodne skupnosti« pod nadzorom ZDA. Samo z okrepljenimi, vzdržnimi in na kontekst občutljivimi kampanjami civilne družbe bojkota in odprodaje lahko obstaja kakršno koli upanje, da bo Izrael nekega dne prisiljen prenehati s svojim brezpravjem in kriminalnim nespoštovanjem človekovih pravic ter priznati neodtujljivo pravico Palestincev do samoodločbe. Ta pravica, kot jo izraža velika večina palestinskega ljudstva, obsega konec okupacije, konec legaliziranega in institucionaliziranega sistema rasne diskriminacije ali apartheida ter priznavanje temeljne pravice palestinskih beguncev, ki jo odobrijo ZN, do vrnitve na svoje domove. izvora, tako kot vsi drugi begunci po svetu, vključno z judovskimi begunci druge svetovne vojne.
Vendar si preprosto ne moremo privoščiti, da bi obupali nad ZN. Organizacije za človekove pravice in mednarodna civilna družba morajo še naprej pomagati palestinskemu boju za pritisk na ZN, vsaj na generalno skupščino, da na vseh ravneh sprejme in upošteva priporočila Goldstoneovega poročila. Če ZN tega ne bodo storili, bodo Izraelu poslali nedvoumno sporočilo, da ostaja nekaznovan in da bo mednarodna skupnost ravnodušno stala ob strani, ko bo naslednjič zagrešil še hujše zločine nad domorodnimi prebivalci Palestine. To bi močno spodkopalo pravno državo in namesto nje spodbujalo zakon džungle, kjer nihče ne bo zaščiten pred popolnim kaosom in brezmejnim pobojem.
Omar Barghouti je ustanovni član gibanja BDS (www.BDSmovement.net)
ZNetwork se financira izključno z velikodušnostjo svojih bralcev.
Donate