Vlada Eva Moralesa in domorodna družbena gibanja Bolivije so dosegla zgodovinsko zmago s sprejetjem zakona o agrarni reformi, ki poziva k "razlastitvi zemljišč", ki "ne služijo pravični socialno-ekonomski funkciji". Po mnenju Miguela Urisoteja, direktorja Land Foundation, neodvisnega raziskovalnega središča v La Pazu, "je to udarec za latifundije, velika posestva, kjer mnogi Indijci pogosto delajo v suženjskih razmerah."
Morales je bolivijskemu kongresu pred dobrega pol leta poslal zakonodajo o agrarni reformi. Prešel je poslansko zbornico, kjer ima Moralesova stranka, Gibanje proti socializmu ali MAS, večino. Toda potem se je v senatu, kjer ima desničarska opozicija večino enega, zapletlo. V protest proti slepi ulici se je na tisoče Indijcev spustilo v La Paz s štirih koncev države. Delia Duran, ki je pred dvajsetimi dnevi začela korakati iz vzhodnega departmaja Santa Cruz, trdnjave veleposestnikov, je dejala: »Utrujeni smo delati za družine bogatih. Kdaj bomo lahko delali zase? Hočemo svojo lastnino, nimamo ničesar, živimo v kolibah iz slame in plastike.”
V strahu pred to množično mobilizacijo so desničarske stranke pred dvema tednoma zapustile senat in ga prikrajšale za sklepčnost, ki je potrebna za opravljanje kakršnega koli posla. Predsednik Morales je ob podpori demonstrantov izjavil, da če senat "ne želi spremeniti zakona, se bodo ljudje dvignili, da bi ga spremenili s silo." Zagrozil je, da bo izdal izvršilni odlok, ki mu bo omogočil razlastitev zemljišč po pooblastilu.
Vendar mu ni bilo treba narediti tega dramatičnega koraka, saj je bila preproga potegnjena izpod odsotnih senatorjev. Po bolivijski zakonodaji ima vsak senator namestnika, ki ima pravico glasovati, če je imenovani senator odsoten ali se ne more udeležiti sej senata. Trije od teh nadomestkov so zamenjali stran. Šli so v senat, tvorili kvorum skupaj s senatorji MAS in sprejeli zakonodajo o agrarni reformi. Sprejet je bil še en pomemben zakon o naftnih družbah, ki delujejo v Boliviji. Štiriinštirideset novih pogodb s podjetji je bilo odobrenih, s čimer so vladi dodelili več prihodkov in priznali osnovni nadzor države nad viri zemeljskega plina v državi.
Opozicija je ogorčena, trdi goljufijo in da je vlada podkupila nadomestne senatorje. Toda po mnenju Terese Morales iz Centra za strateške študije v La Pazu »nadomestki prihajajo s severa, iz najrevnejše regije Bolivije. Dva od nadomestnih članov sta tudi sama udeleženca domorodnih gibanj in sta se odzvala na pritiske množice.«
Prav tako pomemben kot zakon o agrarni reformi je boj, ki poteka okoli ustavodajne skupščine, ki je bila izvoljena v začetku tega leta, da pripravi osnutek nove ustave in "ponovno ustanovi" vladajoče institucije države. Gibanje proti socializmu obvladuje 54 odstotkov delegatov skupščine, skupaj s sorodnimi strankami in družbenimi gibanji pa ima več kot 60 odstotkov glasov. Skupščina, ki se sestaja od julija, ni dosegla ničesar, ker desničarske stranke vztrajajo, da je za potrditev katerega koli elementa nove ustave potrebna dvotretjinska večina. MAS zatrjuje, da večina zadostuje za delo na novi ustavi in da mora biti samo končni osnutek potrjen z dvotretjinsko večino. Nato bo predložena prebivalstvu v večinsko potrditev na državnem referendumu.
Prejšnji teden so se MAS in njegovi zavezniki odločili, da bodo z navadno večino začeli pripravljati različne dele ustave. Desna opozicija je nemudoma začela zvezovati seje, nekateri njeni delegati pa so razglasili gladovno stavko, češ da ne bodo zapustili stavbe, v kateri zaseda skupščina. V štirih od devetih departmajev Bolivije je opozicija prevzela nadzor nad lokalnimi civilnimi odbori in celo pozvala k odcepitvi od bolivijske države, če bo skupščina uporabila pravilo večinskega glasovanja. Morales se je odzval z izjavo, da bo morda potreben še en množični pohod, kot je bil tisti za agrarno reformo, »da bi naredili red v ustavodajni skupščini«.
Opozicija pa je še naprej razdrobljena. Več delegatov skupščine desničarskih strank je napovedalo, da bodo zdaj sodelovali na njenih zasedanjih in sodelovali z MAS in družbenimi gibanji. Po besedah Miguela Urisoteja iz deželne fundacije »veliki posestniki in kmetijsko-industrijski interesi Santa Cruza izgubljajo svoj gospodarski in politični vpliv. Njihovo protiindijansko in rasistično politiko zavračajo celo nekateri njihovi tradicionalni zavezniki. Zakon o agrarni reformi in ustavodajna skupščina odpirata pot v novo Bolivijo.«
Roger Burbach je direktor Centra za preučevanje Amerike, CENSA, s sedežem v Berkeleyju v Kaliforniji. Napisal je »Afera Pinochet: Državni terorizem in globalna pravičnost« in trenutno dela na knjigi o družbenih gibanjih in novi levici v Latinski Ameriki.
ZNetwork se financira izključno z velikodušnostjo svojih bralcev.
Donate