Čile postaja del svetovnega gibanja mladih, ki postopoma spreminja svet – arabska pomlad, posedanja in demonstracije na španskih trgih ter upor mladih v Londonu.
Večtedenske demonstracije in stavke čilskih študentov so dosegle vrhunec 9. avgusta, ko se je po ocenah na ulice Santiaga zgrnilo 100,000 ljudi. Skupaj s profesorji in vzgojitelji so zahtevali brezplačno izobraževanje za vse, od osnovne šole do univerze.
V nemirnih spopadih med mladinskimi skupinami in policijo so v množice izstrelili solzivec in aretirali 273 ljudi. Kasneje, v hladnem zimskem večeru, se je po vsem Santiagu, šestmilijonskem glavnem mestu države, slišalo oglušujoč hrup ljudi, ki so v podporo študentom udarjali po svojih loncih in ponvah.
Pod 17-letno diktaturo Augusta Pinocheta je bil velik del čilskega izobraževalnega sistema privatiziran in tudi po njegovem odhodu z oblasti leta 1990 je še naprej prevladovalo zasebno šolstvo. Danes 70 odstotkov študentov obiskuje zasebne ustanove. Zasebno šolstvo podpira ustava, sestavljena v času Pinochetovega režima, in izobraževalni podjetniki so jo izkoristili.
Camila Vallejo, izvoljena predsednica Študentske zveze Univerze v Čilu in ena glavnih vodij nacionalnih protestov, razglaša: »Potrebujemo kakovostno izobraževanje za vse. To je pravica. Brez tega čilska družba ne more naprej.«
Trenutno gladovno stavka dvajset dijakov srednjih šol, ki so pripravljeni opustiti študijsko leto, celo umreti.
Alina Gonzales, 16-letna udeleženka srednješolske stavke, je za NAM povedala: "Naredili bomo vse, kar je potrebno, da spremenimo ta sistem in naša življenja."
Študenti so del širšega gibanja, ki poziva k preobrazbi Čila. V zadnjih mesecih so delavci v rudniku bakra stavkali, potekale so množične mobilizacije, da bi zaustavili gradnjo ogromnega kompleksa jezov in energetskih projektov v regiji Bio Bio v južnem Čilu, aktivisti za pravice istospolno usmerjenih in feministične aktivistke so korakali po ulicah, in domorodna ljudstva Mapuche so še naprej zahtevala obnovo ozemlja svojih prednikov.
Soočeno z nepopustljivostjo konservativne vlade predsednika milijarderja Sebastiana Pinere gibanje poziva k nacionalnemu plebiscitu. Camila Vallejo, ki je tudi članica komunistične mladinske organizacije, zatrjuje: »Če nam vlada ne bo sposobna odgovoriti, bomo morali zahtevati drugo neinstitucionalno rešitev: sklic plebiscita, da se bodo državljani lahko odločili. o izobraževalni prihodnosti države."
Dvainštirideset družbenih organizacij, združenih pod zastavo "Demokracija za Čile", se je zbralo v podporo študentskemu gibanju. Njihov manifest razglaša: "Ekonomski, družbeni in politični sistem je v globoki krizi, ki je prisilila skupnosti, da se mobilizirajo ... Zgodovinsko gibanje državljanov brez primere postavlja pod vprašaj temelje gospodarskega in političnega reda, ki ga je leta 1980 vsilil" Pinochetova ustava.
Ob upoštevanju poziva študentov k referendumu manifest trdi, da bi moral biti "večtematski" in volivcem omogočiti, da se odločijo, ali naj skličejo ustanovno skupščino, ki bi imela pooblastila za pripravo nove ustave.
V zadnjih letih je vse več pozivov po koncu neoliberalne ureditve in spremljajočega političnega sistema, ki koncentrira moč v rokah politične elite. Tako kot v Ekvadorju, Boliviji in Venezueli obstaja gibanje za preoblikovanje naroda z ustavo, ki omogoča udeležbo ljudstva na vseh ravneh vlade. Priznane bi bile temeljne pravice, vključno s pravico do brezplačne izobrazbe, zdravstvene oskrbe, kulture in pravico do izbire spolne usmerjenosti.
Predsednik Pinera noče podpreti poziva k plebiscitu. Njegova ocena zdaj znaša 26 odstotkov. Dan po množičnih demonstracijah je podpisal simbolični zakon, ki poziva k »kakovostnemu izobraževanju«. Obsodil je zagovornike splošnega brezplačnega izobraževanja in trdil, da bi to pomenilo prenos bogastva na privilegirane, saj bi "revni plačevali davke, ki bi koristili srečnejšim", ki obiskujejo univerze.
Čile je na razpotju. V dveh desetletjih po padcu diktature so številni Čilenci podlegli potrošništvu, saj so se nakupovalni centri in kreditne kartice razširili s »čilskim gospodarskim čudežem«, ki je zabeležil letno stopnjo rasti 6 odstotkov. Vendar si mnogi Čilenci želijo bolj smiselno družbo. Spominjajo se na čilsko tradicijo demokratičnega socializma, ki je bila ugasnjena s strmoglavljenjem predsednika Salvadorja Allendeja 11. septembra 1973.
V prihodnjem tednu so predvidene nove mobilizacije, vključno z enodnevno državno stavko. K podobnim demonstracijam so pozvali tudi v drugih državah Latinske Amerike.
ZNetwork se financira izključno z velikodušnostjo svojih bralcev.
Donate