A kratek seznam "znanih neznank" nakazuje, da predsedovanje Donalda Trumpa ne bo preživelo 12 mesecev. Vemo, da a velika porota že več tednov zaseda z močjo sodnega poziva, da preuči dokaze o vpletenosti Kremlja v Trumpovo kampanjo. To vemo Donald Jr je prejel e-pošto od posrednika, ki je ponudil srečanje v okviru »podpore Rusije in njene vlade gospodu Trumpu«, in da je predsednik, ko je to postalo javno osebno narekoval lažno poročilo o tem srečanju.
Vemo tudi, da posebni tožilec Robert Mueller ne preiskuje le ruskih poslov nekdanjega vodje kampanje Paula Manaforta in nekdanjega svetovalca za nacionalno varnost Michaela Flynna. V preteklem tednu je postalo jasno, da je tudi Mueller preiskuje povezave med ruskimi oligarhi in Trumpovimi podjetji, opisal raziskovalni novinar Craig Unger kot »pralnica« umazanega denarja ruskih mafijcev.
Scenarij, ki se oglašuje v krogih demokratov, je, da Trump poskuša in mu ne uspe odpustiti Muellerja, eden ali več osumljencev dobi imuniteto in vse je prelito. Trump nato ali odstopi ali pa je obtožen. Mike Pence postane predsednik. Šele takrat izvemo, kaj desničarski milijarderji, ki stojijo za projektom, resnično želijo. Ker Trump nikoli ni bil njihov prvi izbranec: prvih šest mesecev njegove kampanje je bil glavni elitni donator Trumpove kampanje Donald J. Trump sam. Šele ko verskemu konservativcu Tedu Cruzu ni uspelo podžgati množic, je ultradesničarski poslovni denar prešel na Trumpa.
Tudi takrat sta brata Koch, ki sta financirala desničarske skupine pritiska v višini 400 milijonov dolarjev (307 milijonov funtov), držala distanco dokler ni bil njihov zaveznik Pence imenovan za Trumpovega protikandidata. Če bo Pence postal predsednik, bo to pravi trenutek razkritja. Vse smeti ob treh zjutraj, ki jih je Trump tvitnil, vsi vaflji, ki prihajajo iz njegovih ust na shodih, bodo obravnavani kot nadrealistični prolog glavnega dogodka. Toda kaj je glavni dogodek?
Pravzaprav obstajata dva različna, a prekrivajoča se desničarska projekta v ZDA. Enega, ki je najbolj jasno povezan z bratoma Koch, je najbolje opisati s sprejetim evfemizmom: »zaščita dohodka«. Vsak dolar ameriškega dolga v višini 19 milijard dolarjev vidi kot prihodnjo terjatev do dobička zasebnih podjetij; želi nizko obdavčitev in – kot naj bi nekoč dejal zagovornik Trumpa Robert Mercer – stanje »pomanjšano na velikost glave bucike«. Predvsem želi odpravo predpisov o velikih podjetjih, vključno z minimalno plačo, ki najrevnejšim ljudem v Ameriki onemogoča "priložnost za zaslužen uspeh", po besedah Kochsov najboljši strateg.
Velik vpliv Kochsovega "temnega denarja" je bil dokumentiran v Istoimenska knjiga Jane Mayer iz leta 2016. Med drugim financira skoraj 300 akademskih predmetov na visokih šolah in univerzah, kjer učni načrt narekuje desnica: študenti se učijo, da je Keynes slab, potilnice so dobre in podnebne spremembe so mit.
Za libertarni projekt je značilna njegova neusmiljena osredotočenost na ekonomijo. Tako kot neoliberalna ideologija reducira vse ljudi homo Economicus, Kochove ideologije pravzaprav ne zanimajo etnična pripadnost, državnost ali zasebne slabosti. Lahko živi s pravicami črncev, zapornikov, migrantov in kadilcev marihuane.
Druga stran skrajne desničarske ideologije pa si za dosego tega želi represivno državo, vsiljene konservativne družbene norme in – če je treba – razdrobljeno ustavo. Če Trumpa analiziramo skozi njegova dejanja in ne njegove popačene besede, je v prvih sedmih mesecih njegovega predsednikovanja zmagal politični neliberalizem. Ko je sodnik blokiral njegovo prepoved priseljevanja muslimanov, je napadel ustavno vlogo sodstva. Ko je tisk razkril malverzacije, jih je označil za "sovražnike ameriškega ljudstva". Ko je James Comey zavrnil Trumpove pozive k »zvestobi«, so ga odpustili.
Pred božičem bo ameriška ultradesničarska elita verjetno postavljena pred izbiro: vztrajati pri Trumpu, zaprtem za zid nekdanjih generalov in okleščenem zaradi morebitne obtožbe. Ali pa preklopite na načrt, kot je bil v začetku leta 2016 – socialno konservativno, libertarno predsedovanje, ki ga vodi Pence.
Ko pa je zunanja omejitev opuščena, ima sodobna desnica to nerešeno dilemo: ravni ekonomske svobode, ki si jo želi, vedno povzročijo ravni nezadovoljstva, ki zahtevajo omejitev politične svobode. Tukajšnji tipi, ki spodbujajo brexit, in tipi Steva Bannona v ZDA si delijo fantazijo o vrsti tržno usmerjene družbe, v kateri želijo živeti, vendar ne vidijo drugega načina, da bi to dosegli, kot v obdobju kaosa.
Med junijem in novembrom 2016 sta ustvarili dve nestabilni demokraciji – nestabilni ne zato, ker so njihove institucije šibke, temveč zato, ker so njihove elite razdeljene in politični liberalizem brez smeri. Tega temeljnega problema ne reši niti obtožba Trumpa niti odložitev brexita.
ZNetwork se financira izključno z velikodušnostjo svojih bralcev.
Donate