V nedavnem članku za revijo Time (Najboljše novice iz Afganistana, 4. junij 2012, povezava: http://www.time.com/time/magazine/article/0,9171,2115620,00.html), gospod Joe Klein ponuja svoje misli o vojni v Afganistanu, vojni v Iraku in vojni proti terorizmu nasploh. Članek te vrste bi bil prav doma na straneh Pravde v osemdesetih letih in nam daje nekaj zgovornih vpogledov v um vašega povprečnega ameriškega intelektualca ali političnega strokovnjaka.
G. Klein trdi, da se bo, ko se bo vojna v Afganistanu končala, vojna proti terorizmu vrnila nazaj k temu, kar je bila in kar bi vedno morala biti, vojna posebnih enot. Ta izjava seveda implicira, da imajo Združene države pravico izvajati golo agresijo proti kateri koli državi in komerkoli, ki se jim zdi primerno, brez razloga ali utemeljitve. To je učbeniška definicija terorja. G. Klein nadalje trdi, da je ta sposobnost vključevanja v globalni teror dobra stvar in boljši rezultat, kot si ga je Amerika zaslužila po svoji "katastrofalno neumni invaziji na Irak." Opis ameriške invazije na Irak kot nekaj "neumnega" je pomemben.
24. decembra 1979 je Sovjetska zveza vdrla v Afganistan. Iz radovednosti sem v storitvah Google News in Google Scholar iskal besedno zvezo »neumna invazija na Afganistan« iz obdobja od 01 do 01. Nisem mogel najti niti ene sklicevanja na uporabo tega izraza v povezavi z dejanji Sovjetske zveze glede Afganistana.
Invazijo Sovjetske zveze na Afganistan so skoraj vsi zahodnjaki obravnavali kot dejanje gole agresije na šibkejši narod. Ko je govoril ob peti obletnici invazije, jo je predsednik Reagan označil za "dan sramote" in dejal, da "ni legitimen izgovor za to, da velika sila, kot je Sovjetska zveza, počne to, kar počne prebivalcem Afganistana."
Agresivne vojne se štejejo za vojne zločine v skladu z načeli mednarodnega prava, priznanimi v listini nürnberškega sodišča in v sodbi sodišča iz leta 1950. Prepričan sem, da bi kdo brez težav sestavil preprost in prepričljiv argument da bi lahko invazijo Sovjetske zveze na Afganistan šteli za najvišji vojni zločin.
Ameriška invazija na Irak je bila izvedena pod lažno pretvezo. Iz dokumentov Pentagona, State Departmenta in Cie ter intervjujev z visokimi uradniki vemo, da Irak nikoli ni bil neposredna in resna grožnja ameriški varnosti (kar bi se lahko štelo za minimalni standard, potreben za utemeljitev preventivnega napada ali " Pravična vojna”). Poleg tega imamo verodostojne in spoštljive dokaze, ki kažejo, da je več sto tisoč nedolžnih iraških moških, žensk in otrok umrlo kot neposredna posledica ameriških dejanj v Iraku. In vendar se to nekako imenuje nekaj "katastrofalno neumnega" in ne tisto, kar bi bila natančnejša oznaka. Ameriški vojni zločin najvišjega ranga.
G. Klein nadaljuje z izjavo, da se je "zdi, da se je težišče Al Kaide preselilo v Jemen, kjer se bodo proti njej borili z brezpilotnimi letali in ekipami za posebne operacije." Dejstvo, da Amerika vodi nenajavljeno vojno proti drugi državi in uporablja brezpilotna letala, ki domnevno ubijajo civiliste 90 % časa, se zdi, da gospoda Kleina ne moti.
G. Klein v članku navaja tudi svoje prepričanje, da »Pakistan ostaja najnevarnejša država na svetu« zaradi svojega »jedrskega arzenala z morda 100 bojnimi glavami – in zgodovine islamističnih vojaških udarov«. G. Klein ne pojasni, kako bodo ameriški oboroženi napadi (vojno dejanje s strani Amerike) na jedrsko oboroženo arabsko državo, ki destabilizirajo že tako nestabilno državo, naredili Pakistan manj nevaren.
Kot da bi še dodatno prizadeli, je revija Time kmalu po objavi dela g. Kleina v svoji številki z dne 25. junija 2012 objavila pismo uredniku, v katerem je komentirala zadevni članek.
V pismu je navedeno, da so se "ZDA morale odločiti za vojno na podlagi dejstev, ki so jih imele v tistem času." To je laž. Združene države so se pred invazijo popolnoma zavedale dejstva, da ji Irak ni predstavljal neposredne in »eksistencialne« grožnje.
Dejstvo, da bo revija Time še naprej promovirala lažno pripoved o ameriških dejanjih v Iraku, je neopravičljivo. Uredniki revije Time bodisi ne poznajo dejstev o vojni v Iraku ali pa se jih odločijo ignorirati. Obe možnosti kažeta na njihovo veliko malomarnost in nesposobnost.
Nenavadno in žalostno se mi zdi, da se ne držimo istih moralnih in pravnih standardov, ki bi jih tako zlahka zahtevali od drugih. Vojni zločini so vojni zločini, ne glede na to, ali so jih zagrešili naši »sovražniki« ali mi sami.
Viri:
http://www.brookings.edu/research/opinions/2009/07/14-targeted-killings-byman
http://untreaty.un.org/ilc/texts/instruments/english/commentaries/7_1_1950.pdf
http://articles.cnn.com/2006-10-11/world/iraq.deaths_1_gilbert-burnham-death-rate-ali-dabbagh?_s=PM:WORLD
http://www.washingtonpost.com/wp-dyn/content/article/2006/10/10/AR2006101001442.html
ZNetwork se financira izključno z velikodušnostjo svojih bralcev.
Donate