"Nikoli ne pripiši zlobe tistega, kar je mogoče razložiti z nesposobnostjo"
— Napoleon Bonaparte
Kot pravijo na radiu top 40: "In hiti se kar vrstijo!" Še več slabih novic iz Evropske unije (EU). Najnovejša raziskava ključnih kazalnikov evroobmočja (17 držav EU, ki uporabljajo evro kot svojo valuto) kaže naslednje:
· Industrijsko zaupanje – navzdol
· Zaupanje v storitev – padlo.
· Zaupanje potrošnikov – navzdol
· Zaupanje maloprodaje – navzdol
· Pričakovanja proizvodne proizvodnje – navzdol
· Pričakovanja glede zaposlenosti v predelovalnih dejavnostih – navzdol
· Pričakovanja glede zaposlovanja v storitvenih dejavnostih – nižja
· Izvozna naročila – dol
Marca letos je bil kazalnik gospodarskega razpoloženja (ESI) tako v območju evra kot v EU negativen. Evropska komisija (EK), uradna veja EU, je v navalu zablode, bogata celo po njihovih standardih, izjavila, da to negativno razpoloženje "zadrži okrevanje, ki se je začelo novembra lani."
Obnovitev? Mislim, da če bi oseba pomežiknila, bi ji lahko oprostili, da je zamudila.
Po lastnem priznanju EK naj bi se BDP (bruto domači proizvod) evroobmočja leta 0.3 zmanjšal še za 2013 %.
Tole poleg že tako depresivnih novic:
- Brezposelnost se je januarja povečala na 26.2 milijona ljudi ali 10.8 % delovno aktivnega prebivalstva (11.9 % za območje evra).
- Brezposelnost mladih je januarja v EU dosegla nov vrh pri 23.6 %, ravni v Španiji in Grčiji pa se zdaj približujejo 60 %.
- Stopnja rodnosti v EU znaša nekaj manj kot 1.6 otroka na žensko. To je pod splošno sprejeto nadomestitveno stopnjo 2.1 in znak, da družba umira.
Toda zagotovo obstaja vsaj en dobitnik Nobelove nagrade, ki ni bil izvoljen Fonkcionar v svetih dvoranah Bruslja, ki se zaveda bolečine in trpljenja, ki ga čutijo milijoni, in naraščajočega razočaranja nad celotnim velikim projektom, ki je EU, kajne?
Brez strahu. Evropski komisar za zaposlovanje in socialne zadeve László Andor je tukaj.
V govoru, ki ga je imel 13. aprila 2013, je komisar Andor govoril o tem, da je "socialni dialog ključnega pomena za konkurenčnost vseh naših gospodarstev in naš evropski način življenja." Vendar pa je bil zaradi trenutne gospodarske krize ta dragoceni socialni dialog »pod velikim pritiskom«, zlasti v državah, ki so »koristile« programe in pomoč, ki sta jih usmerjala EU in IMF (Mednarodni denarni sklad).
Zakaj torej nenadna zaskrbljenost glede tega, kaj misli in čuti 503 milijone državljanov EU? Komisar Andor ne okleva z besedami. Odkrito navaja, da lahko »pomanjkanje zaupanja v naše institucije spodkoplje celoten projekt evropske integracije in izniči naše dosežke. Brez podpore ljudi ne moremo zgraditi združene Evrope. In to vključuje socialne partnerje.”
Zdi se, da se komisar Andor zaveda, da bi projekt EU za nadaljnje gospodarsko in socialno povezovanje 503 milijonov ljudi morda vključeval vprašanje teh 503 milijonov ljudi, kaj mislijo, in da bi lahko vključevalo, da se večina teh 503 milijonov ljudi strinja s programom EU. Namig komisarju Andorju: temu se reče »demokracija«. Morda bi ga želeli pogledati.
Komisar Andor je tudi dejal, da mora "dobra politika temeljiti na trdnih podatkih in analitičnih dokazih." No, človek bi upal, kajne?
Kar nas pripelje do podpredsednika EK Ollija Rehna. Bil je eden najglasnejših zagovornikov potrebe po »fiskalni konsolidaciji« ali, kot je bolj znano v angleškem jeziku, varčevanju. Podpredsednik je nenehno tarnal o tem, da morajo države s težavnimi gospodarstvi spraviti v red svoje tako imenovane "fiskalne hiše". Neomajno je prepričan, da morajo države EU zmanjšati svojo zadolženost, ne glede na to, ali tako ali tako, pod 90 % BDP. To običajno vključuje mešanico zvišanja davkov in zmanjšanja državne porabe, kar je ravno nasprotno od tega, kar bi vam osnovna "makroekonomija 101" svetovala, da naredite sredi najhujše gospodarske krize v 80 letih.
In kaj točno so "trdni podatki in analitični dokazi", na katerih je dobri podpredsednik utemeljil svojo fanatično vero v varčevanje? V govoru na Poljskem 8. marca 2013 nam je podpredsednik Rehn povedal, da so "resne empirične raziskave pokazale, da na tako visokih ravneh javni dolg trajno zavira rast."
Zanimivo bi bilo vedeti, na katero "resno empirično raziskavo" je mislil dobri podpredsednik. Določen "Ekonomist, ki piše za New York Times in ki ne bo imenovan« verjame, da ima odgovor. Bil je glasen kritik vodenja EU na splošno in še posebej idej podpredsednika Rehna, saj je vero v »ekspanzivno varčevanje« označil za napačno in temelji na vprašljivi raziskavi; članek, ki sta ga napisala dr. Carmen Reinhart in dr. Kenneth Rogoff z naslovom »Rast v času dolga«.
V nedavnem razvoju sta dr. Reinhart in Rogoff (po njuni zaslugi) priznala, da je njun prispevek vseboval nekaj napak v Excelovi preglednici in da v izračunih manjkajo nekateri ključni podatki o državah. To postavlja pod vprašaj kritični argument, ki ga navajajo zagovorniki varčevanja, namreč, da ko raven dolga doseže 90 % BDP, pride do trajne zavore za gospodarsko rast.
Podpredsednik Rehn očitno ni izgubil tega novega podatka, ki je v pripombah 19. aprila 2013 dejal, da je bila fiskalna konsolidacija (tj. varčevanje) uspešna (beseda »uspeh« očitno pomeni nekaj drugega za neizvoljeni uradniki v Bruslju kot za nas ostale), nas bo pustil malo noter "Skrivnost” (njegova beseda, ne moja). Pove nam, da se "tempo konsolidacije [tj. varčevanja] v Evropi že upočasnjuje od lanskega leta."
No, potem pa to vse popravi, kajne?
Ampak to je nenavadno. Če je bilo varčevanje največji uspeh, kot trdi podpredsednik Rehn, zakaj bi ga zdaj upočasnjevali? In če bi vprašali 26 milijonov ljudi, ki so brez dela, kaj mislijo, nekaj, čemur se je EU zelo trudila izogniti, kaj bi rekli? Prepričan sem, da bi vztrajali pri nadaljevanju »uspešnih« samouničevalnih politik, ki jih uveljavlja EU, kajne?
Tisti, ki ste zaskrbljeni, da bodo vsa ta bolečina, trpljenje in gospodarski pretresi zaustavili načrte za nadaljnje vključevanje v EU, naj ne skrbijo. Medtem ko se zdi, da podpredsednik nazaduje pri varčevanju, je "s polno paro" pri finančni integraciji in ponavlja pozive Komisije k bančni uniji za evroobmočje. In zakaj ne? Ker je monetarna unija šla kot nalašč, zakaj ne bi bila tudi bančna unija? Kaj bi lahko šlo narobe, če bi dali več moči in nadzora neizvoljenim uradniki, tokrat v Frankfurtu, kjer domuje Evropska centralna banka (ECB)?
(Opomba avtorja: Predvidevam, da podpredsednik Rehn ni razumel dopisa komisarja Andorja o nevarnosti "upora kmetov" zaradi slabo načrtovanih in slabo premišljenih politik, ki jim jih vsiljujejo v grlo)
Natančen vzrok te svetovne krize tragično manjka v retoriki podpredsednika. Položaj, v katerem smo se trenutno znašli, so povzročile nepremišljene in neodgovorne špekulacije na 639 trilijonov dolarjev vrednem nereguliranem svetovnem trgu izvedenih finančnih instrumentov brez recepta, v povezavi s slabim ali neobstoječim regulativnim nadzorom različnih vladnih agencij. To krizo so nato še poslabšale slabo načrtovane in slabo usklajene vladne politike, ki so bile že v samem začetku obsojene na neuspeh (tj. varčevanje).
Na žalost je nizozemski finančni minister in predsednik evroskupine (sestanek vseh finančnih ministrov držav evroobmočja) g. Jeroen Dijsselbloem v nedavni objavi na twitterju dejal, da bo prihodnja agenda EU za rast temeljila na »finančni konsolidaciji, strukturnih reformah in reformiranje finančnega sektorja.« Angleški prevod: pripravite se na bolj boleče varčevanje v kombinaciji z več diktatov neizvoljenih (in dajanjem več moči) uradniki v Bruslju in Frankfurtu z minimalnim posvetovanjem s 503 milijoni ljudi, na katere bodo te politike vplivale.
Torej, da povzamem:
· V EU je brez dela 26 milijonov ljudi
· Pravi vzrok te krize (špekulacije na več bilijonov dolarjev vrednem nereguliranem svetovnem trgu izvedenih finančnih instrumentov) ni bil obravnavan in najverjetneje nikoli ne bo obravnavan
· Voditelji EU so se na to krizo odzvali predvsem z neuspešno politiko varčevanja
· Voditelji EU so to neuspešno politiko varčevanja očitno utemeljili na napačni raziskovalni nalogi
· Kot priznanje nepriljubljenosti neuspešne varčevalne politike bo njeno vsiljevanje "upočasnjeno", ne pa tudi ustavljeno (predvidevam, da je to tako blizu demokraciji, kot jo lahko pričakujemo v EU)
· Glede na neuspeh evra in neuspeh varčevanja je EU zavezana k vse tesnejšemu prepletanju različnih finančnih in bančnih sistemov ter dajanju več moči neizvoljenim (in neodgovornim) uradniki v Bruslju in Frankfurtu.
·
ZNetwork se financira izključno z velikodušnostjo svojih bralcev.
Donate