"Seveda ljudje nočejo vojne. Toda navsezadnje so voditelji države tisti, ki določajo politiko, in vedno je preprosto povleči ljudi za seboj, ne glede na to, ali gre za demokracijo, fašistično diktaturo, parlament ali komunistično diktaturo. Glas ali brez glasu, ljudje se vedno lahko pripeljejo do ponudb voditeljev. To je preprosto. Vse, kar morate storiti, je, da jim poveste, da so napadeni, in obsodite pacifiste zaradi pomanjkanja domoljubja in izpostavite državo večji nevarnosti.."
– Hermannu Goeringu, najvišjemu nacističnemu uradniku, ki mu bodo sodili na mednarodnem vojaškem sodišču v Nürnbergu v Nemčiji
Vojna v Afganistanu se končno bliža koncu, večina ameriških vojakov naj bi bila umaknjena do konca leta 2014. In kakšna vojna je bila. Poleg tega, da ni bila prijavljena in financirana, je trajala dlje kot vojaška kampanja, ki jo je izvedla Sovjetska zveza, ter je stala življenja 2,240 ameriških vojakov (od 28. junijath, 2013) in ameriški davkoplačevalci več kot 660 milijard dolarjev.
In kako dobro je bil ta denar porabljen? Po mnenju a zgodba v Washington Postu ZDA načrtujejo uničenje vojaške opreme v vrednosti 7 milijard dolarjev že v Afganistanu. Argument je, da bo ceneje, če ga preprosto prodate kot odpad (za peni na funt), namesto da ga pošljete nazaj v ZDA. Oprema, ki je bila uničena, predstavlja več kot 20 % vse ameriške vojaške opreme, ki je razporejena v Afganistanu. Med odpadnimi predmeti je 2,000 oklepnih vozil, odpornih na mine, znanih kot MRAP. Te so leta 2007 hitro začeli proizvajati, da bi ameriške čete zaščitili pred uničujočimi učinki improviziranih eksplozivnih naprav (IED). Na žalost se vozila – ki vsako stanejo po milijon dolarjev – niso izkazala za nič bolj učinkovita pri reševanju življenj v ZDA kot cenejše alternative.
[Opomba avtorja: če bi se ameriška vojska res ukvarjala z reševanjem življenj, bi obravnavala trenutni samomor Epidemija divja med vojaki in veterani]
18. junija letos je blizu Kabula v Afganistanu potekala slovesnost, na kateri je Anders Fogh Rasmussen, generalni sekretar Nata, uradno razglasil, da so afganistanske nacionalne varnostne sile (ANSF) zdaj odgovorne za vse varnostne operacije v država. Toda Nato (kar za vse namene in namene v resnici pomeni Združene države) želi ohraniti prisotnost v Afganistanu v bližnji prihodnosti. To je zapleteno zaradi nezmožnosti ZDA, da dosežejo sporazum o statusu sil (SOFA), ki bi ameriškim vojakom, ki delujejo v Afganistanu po letu 2014, podelil imuniteto pred lokalnim pregonom.
Kakšne so torej polne posledice izbruha miru na Bližnjem vzhodu? Vojaško-industrijskemu kompleksu žal ne kaže dobro. Ko se je vojna v Iraku in vojna v Afganistanu končala (skupni stroški obeh naj bi sčasoma dosegli med 4 bilijoni in 6 bilijoni dolarjev), se vojaški industrijski kompleks sooča z mlačnim povpraševanjem po njihovi smrtonosni strojni opremi. Prvič po letu 1998 so se svetovni izdatki za obrambo zmanjšali.
Poročilo svetovalne skupine AlixPartners nam zaskrbljujoče pove, da so "obeti za obrambni sektor" "zamegljene zaradi krčenja vojaških proračunov v ZDA in Evropi." Še bolj zaskrbljujoče pa je, da so nam povedali, da naj bi se "poraba ZDA za obrambo zmanjšala za približno 25 % v naslednjih petih letih in za najmanj 500 milijard dolarjev v naslednjih 10 letih." To bo povzročilo "izzive" za vesoljsko industrijo (tj. vojaški industrijski kompleks), saj se "osredotočenost še naprej premika stran od obrambe proti komercialnemu sektorju." Če to prevedem v angleščino, so dnevi lahkih vojnih dobičkov mimo in podjetja bodo zdaj prisiljena tekmovati na odprtem trgu za civilna naročila, če želijo preživeti.
Na srečo poročilo ni vse negativno. Obrambnim podjetjem so povedali, da bi morda želeli preučiti "civilne projekte, ki jih financira zveza, vključno z varnostnimi storitvami." Zdi se, da milijarde dolarjev, ki jih Ministrstvo za domovinsko varnost (DHS) porabi za ustvarjanje notranjega državnega varnostnega omrežja (vse zato, da bi Američani postali "varni" in podobni Vzhodni Nemčiji Stasi bi bil ljubosumen) bi moral biti lahka tarča za obrambne izvajalce, ki želijo hitro zaslužiti.
Poleg tega za tiste v vojaško-industrijskem kompleksu, ki želijo živeti po načelu »kozarec je napol poln«, vedno obstaja možnost, da bo Amerika vpletena v vojno s Sirijo in/ali Iranom v popolnem obsegu. Da, to bo verjetno povzročilo smrt na tisoče ameriških vojakov (in ni treba posebej poudarjati, na stotine tisoče nedolžnih civilistov), vendar samo pomislite na poslovne priložnosti!
Poleg tega očitno obstaja še eno področje lahkih dobičkov, o katerem poročilo AlixPartners ne govori. Namreč zapletene finančne transakcije, katerih koristi zunanjim vlagateljem morda niso takoj očitne.
Junija 18th letošnjega leta je Moody's Investors Service znižal bonitetno skupino podjetja AlixPartners z B1 (špekulativno in podvrženo visokemu kreditnemu tveganju) na B2 (še bolj špekulativno in podvrženo še večjemu kreditnemu tveganju). Moody's države da je bil razlog za znižanje »znatno povečanje finančnega vzvoda« in »premik k bolj agresivni finančni politiki«. To vključuje predlagano izplačilo "posebnih" dividend v višini 191 milijonov USD trenutnim lastnikom kapitala. Dividenda bi prišla skoraj leto po tem, ko je AlixPartners v transakciji odkupa s finančnim vzvodom (LBO) kupil CVC Capital Partners. Če smo pošteni do AlixPartners, Moody's verjame, da "obeti glede bonitetne ocene ostajajo stabilni" in da bi morala družba AlixPartners zabeležiti rast ter naj bi "uporabila prosti denarni tok za zmanjšanje dolga." Upajmo, da je tako.
Vojna in finančne špekulacije. Dve panogi, ki bi morali še nekaj časa zagotavljati prevelike dobičke.
Opombe
"Afganistanska vlada izstopa iz varnostnih pogovorov z ZDA" Hashmat Baktash in Mark Magnier,
junij 19th, 2013, The Los Angeles Times. Dostopano na:
http://www.latimes.com/news/world/worldnow/la-fg-wn-afghan-talks-withdraw-20130619,0,7039970.story
Christopher Drew, 6. junij 2013, The New York Times, »Ker prodaja orožja zbledi, izvajalci vesoljskih storitev lovijo komercialne stranke«. Dostopano na:
http://www.nytimes.com/2013/06/07/business/military-industry-looks-to-commercial-aircraft-market.html?ref=todayspaper&_r=2&
James Dao in Andrew W. Lehren, James Dao in Andrew W. Lehren, 15. maj: »Neverjeten porast samomorov pesti ameriško vojsko«.th, 2003, The New York Times. Dostopano na:
http://www.nytimes.com/2013/05/16/us/baffling-rise-in-suicides-plagues-us-military.html?pagewanted=all
"Cena vojn v Iraku in Afganistanu bo še naraščala" Alan Zarembo, 29. marecth, 2013, The Los Angeles Times. Dostopano na:
http://articles.latimes.com/2013/mar/29/nation/la-na-0329-war-costs-20130329
"Cost of War to the United States" Cost of War. Dostopano na:
http://costofwar.com/
"CVC Capital Clinches AlixPartners Deal" avtor Michael J. De La Merced, 24. aprilth, 2012, Dealbook – The New York Times. Dostopano na:
http://dealbook.nytimes.com/2012/04/24/cvc-clinches-deal-for-alixpartners/
»Nekdanji častnik Stasija: program NSA za domači nadzor bi bil 'uresničitev sanj' za Vzhodno Nemčijo« Michael Kelly, 28. junijth, 2013, Business Insider. Dostopano na:
http://www.businessinsider.com/stasi-talks-about-nsa-surveillance-state-2013-6#ixzz2XiMw83jr
“Enciklopedija holokavsta – Hermann Goering” Muzej holokavsta Združenih držav. Dostopano na:
http://www.ushmm.org/wlc/en/article.php?ModuleId=10007112
"Število žrtev IED se je leta 50 v Afganistanu zmanjšalo za 2012%" 18. januarjath, 2013, USA Today. Dostopano na:
http://www.usatoday.com/story/news/world/2013/01/18/ied-casualties-down-afghanistan-2012/1839609/
"Spomini na Stasi obarvajo pogled Nemcev na ameriške nadzorne programe" Matthewa Schofielda, 26. junijth, 2013, McClatchy. Ocenjeno pri:
http://www.mcclatchydc.com/2013/06/26/195045/memories-of-stasi-color-germans.html#.Uc2qAT7tj5t#storylink=cpy
»Moody's Investors Service: Rating Symbols and Definitions« Moody's Investors Service, junij 2013. Dostopno na:
http://www.moodys.com/researchdocumentcontentpage.aspx?docid=PBC_79004
»Operacija Enduring Freedom (OEF) Število smrtnih žrtev v ZDA od 28. junija 2013, 10:XNUMX EDT« Ministrstvo za obrambo ZDA. Dostopano na:
http://www.defense.gov/news/casualty.pdf
»Rating Action: Moody's znižal bonitetno oceno družbe AlixPartners na B2« Moody's Investors Service – Global Credit Research, 18. junijth, 2013. Dostopano na:
http://www.moodys.com/research/Moodys-lowers-AlixPartners-Corporate-Family-Rating-to-B2-rates-proposed–PR_275918
Ernesto Londoño, 20. junij: »Razpad opreme, ki je ključnega pomena za umik iz Afganistana«th, 2013, The Washington Post. Dostopano na:
http://www.washingtonpost.com/world/asia_pacific/scrapping-equipment-key-to-afghan-drawdown/2013/06/19/9d435258-d83f-11e2-b418-9dfa095e125d_story.html
“Pogovor s talibani” 22. junijnd, 2013, The Economist. Dostopano na:
http://www.economist.com/news/asia/21579874-peace-afghanistan-distant-not-impossible-talking-taliban
»The 2012 Global Aerospace & Defence Outlook : Preparing for takeoff« AlixPartners, oktober 2012. Dostopano na:
http://www.alixpartners.com/en/WhatWeThink/AerospaceDefense/PreparingforTakeoffThe2012AerospaceDefens.aspx
»The 2013 Global Aerospace & Defense Outlook : Pockets of Turbulence« AlixPartners, junij 2013. Dostopano na:
http://www.alixpartners.com/en/WhatWeThink/AerospaceDefense/PocketsofTurbulence.aspx
"The MRAP Boondoggle" Chrisa Rohlfsa in Ryana Sullivana, 26. julijth, 2012, Zunanje zadeve. Dostopano na:
http://www.foreignaffairs.com/articles/137800/chris-rohlfs-and-ryan-sullivan/the-mrap-boondoggle
Brian Jones in Michael Kelly: Brian Jones in Michael Kelly: "Ameriška vojska na poti iz Afganistana zavrže 7 milijard dolarjev vojaške opreme."th, 2013, Business Insider. Dostopano na:
http://www.businessinsider.com/us-militar-destroys-billions-equipment-in-afghanistan-2013-6#ixzz2XhIdFbn1
ZNetwork se financira izključno z velikodušnostjo svojih bralcev.
Donate