Rad bi se zahvalil skupini Življenje po kapitalizmu za organizacijo tega srečanja, v času nujne potrebe po mednarodni solidarnosti. To je resnično zastrašujoč trenutek, ko poskuša moja vlada izkoristiti grozljive dogodke 11. septembra, da bi uveljavila svojo prevlado na še popolnejši način, kot je to do zdaj. Pa vendar samo morda jih lahko ustavite. Ko rečem »mi«, mislim na gibanja v različnih državah, ki se medsebojno krepijo in ki jim je že uspelo obrambo vojnih sil. Januarja smo marširali v Washingtonu DC in drugih mestih ZDA; po vsem svetu je prejšnji mesec več kot milijon ljudi šlo na ulice, da bi nasprotovali in se uprli tej vojni.
S ponovnim rojstvom mirovnega gibanja v Združenih državah in po svetu je čas za razmislek o naših osnovnih načelih, pa tudi o strategiji in taktiki. Ali lahko ločimo mir od pravičnosti? Ne. Kot pravi znani slogan gibanja za državljanske pravice v ZDA: "Ni pravice, ni miru." Ali lahko ločimo mir ali pravičnost od demokracije? Enako nemogoče, bi trdil.
Te »neločljivosti« morajo povedati, kako se v mirovnem gibanju obnašamo in kako govorimo. Seveda moramo poudariti, da zaradi lastnih manipulativnih razlogov Busheva administracija pretirava glede neposredne grožnje, ki jo Sadam Husein predstavlja ljudem v Združenih državah in na Bližnjem vzhodu. Vendar moramo v mirovnem gibanju tudi povedati, da krute diktature, kot je Sadama Huseina, in fundamentalistični teroristi, kot je Al Kaida so tako nevarno kot nazadnjaško. To ne opravičuje vloge ZDA na Bližnjem vzhodu in njihove grožnje z vojno Iraku. Pravzaprav je eden od naših temeljnih očitkov zunanji politiki ZDA, poleg dejstva, da je nepoštena in nečloveška, ta, da spodbuja diktatura in terorizem.
ZDA nikoli niso podpirale pristne demokracije, ki bi varovala človekove pravice v arabskem svetu. Pravzaprav je bil do pred nekaj več kot desetletjem Sadam Husein med številnimi tirani, ki so se lahko pohvalili s podporo ZDA, skupaj z diktatorji po vsem svetu, vključno z Grčijo, Salvadorjem, Nikaragvo, Indonezijo in Turčijo. Mi, protivojna gibanja, gibanja za socialno pravičnost in človekove pravice, smo pristni promotorji globalne demokracije. In mi smo tisti, ki lahko izrazimo resnično solidarnost in politično podpremo demokratična gibanja po vsem arabskem svetu. ZDA s svojo enostransko podporo Izraelu ter svojo zgodovinsko in sedanjo prijaznostjo do avtoritarnih režimov (danes so pogosto avtoritarni režimi s formalnimi demokratičnimi strukturami) niso nič drugega kot očiten hinavec.
Hinavščina trditev ZDA za spodbujanje demokracije
Kljub občasnim nasprotnim besedam je jasno, da vlada ZDA nima namena pripeljati demokracije v Irak. V razkritem trenutku je obrambni minister Donald Rumsfeld v začetku tega tedna dejal, da bi morala biti iraška vlada po Sadamu Huseinu »nekaj, kar bi lahko imenovali demokracija, vendar spoštuje pravice manjšin, vsekakor pa ne predloga ZDA ali Združenega kraljestva ali kaj drugega tip demokratične predloge ... To bo moralo biti nekaj, kar je edinstveno iraško. Prevedeno iz Rumsfeldeseja, to pomeni, da ni demokracije, vredne imena za povojni Irak. (Financial Times, 1/21/03, "Pariz, Bonn poudarjata politična tveganja prezgodnjega ukrepanja")
Kje torej stojimo mi v gibanju za mir in pravičnost pri "spremembi režima"? Brez oklevanja smo za ne samo v Iraku, ampak tudi v Savdski Arabiji in Kuvajtu, tako kot smo podprli spremembo režima v Pinochetovem Čilu ali na Marcosovih Filipinih. Toda takšne spremembe ne podpiramo z vojaškim posredovanjem ZDA, temveč s prizadevanji ljudskih gibanj.
Pravzaprav smo za “spremembo režima” tudi doma, čeprav živimo v (bolj ali manj) demokratični državi. Vendar je eno od trdih dejstev, ki si ga moramo priznati, to, da se je domnevni instrument spremembe režima v Združenih državah Amerike, Demokratska stranka, izkazala za popolnoma nepripravljeno soočiti se z republikanci glede vprašanja vojne proti Iraku, pa tudi glede večine drugih notranja in zunanja politika. Zdaj, ko imamo vzhajajoče in hitro rastoče ameriško protivojno gibanje, lahko nekateri od teh demokratov najdejo svoj glas, vendar ne računajo na to in zagotovo ne računajo na to, da bodo dosledno zastopali naša stališča. Zato, da bi dosegli trajno spremembo režima doma, potrebujemo novo politično stranko v Združenih državah, brez korporativnega nadzora in zavezano naprednim domačim in mednarodnim položajem.
Če se vrnem k temi demokracije, so gibanja za mir in socialno pravičnost tista, ki lahko brez strahu podprejo demokratične mednarodne institucije. Zavračamo popolnoma nedemokratično naravo Mednarodnega denarnega sklada, kjer države glasujejo sorazmerno s količino denarja, ki ga prispevajo. Prav tako zavračamo nedemokratično strukturo Združenih narodov, kjer ima pet stalnih članic Varnostnega sveta – ZDA, Velika Britanija, Francija, Kitajska in Rusija – pravico veta ne le v Generalni skupščini, ampak celo v samem Varnostnem svetu. Niti sanjalo se nam ne bi, da bi sprejeli takšno ureditev doma, ki bi dala kateremu koli posameznemu članu samoizbrane in samoohranjene skupine petih odločilno moč veta na odločitve večine kongresa, na primer. Zakaj bi morali ljudje po svetu sprejeti tako očitno protidemokratično postavitev v instituciji, ki naj bi bila zadolžena za odločanje o vojni in miru ter reševanju mednarodnih konfliktov?
Morda se bo izkazalo in vsi moramo upati, da se bo, čeprav je zelo malo verjetno, da v primeru te vojne proti Iraku Varnostni svet Združenim državam ne bo dal, kar hočejo. Še vedno pa moramo zahtevati osnovno demokratično prenovo Združenih narodov. In da bo ta demokratizacija učinkovita, si moramo s solidarnostjo in politično podporo prizadevati za uspeh demokratičnih gibanj v države članice ZN Končno se vse preveč zavedamo globoko izkrivljajočega učinka neenake porazdelitve bogastva in moči na celo najbolj formalno popolne demokracije, zato smo iz tega razloga, pa tudi iz preprostih človeških skrbi za enakost, aktivisti za mir in socialno pravičnost morajo podpirati gibanja za egalitarizem po vsem svetu.
Organizacija, pri kateri sem, Kampanja za mir in demokracijo, je razširjala izjavo, ki uteleša in uporablja ta načela z naslovom »Nasprotujemo tako Sadamu Huseinu kot vojni ZDA proti Iraku: Poziv k novi, demokratični zunanji politiki ZDA. ” Ta izjava je pridobila na tisoče podpisov, med njimi Michael Albert, Medea Benjamin, Noam Chomsky, Ariel Dorfman, Barbara Ehrenreich, Daniel Ellsberg, Janeane Garofalo, Robin DG Kelley, Mel King, Tony Kushner, rabin Michael Lerner, Ashkan Mojdehi, Toni Morrison, Ros Petchesky, Katha Pollitt, Barbara Ransby, Adolph Reed, Adrienne Rich, Matthew Rothschild, Arundhati Roy, Edward Said, Lydia Sargent, Saskia Sassen, Richard Sennett, Stephen Shalom, Alan Sokal, Art Spiegelman, Kurt Vonnegut, Immanuel Wallerstein, Cornel West in Howard Zinn. (Arundhati Roy je podpisal po končani konferenci v Porto Alegreju.) Izjava sledi:
Nasprotujemo obema
Sadam Husein in vojna ZDA proti Iraku
Poziv k novi, demokratični zunanji politiki ZDA
Nasprotujemo bližajoči se vojni proti Iraku pod vodstvom ZDA, ki grozi, da bo povzročila ogromno trpljenja in uničenja, hkrati pa poslabšuje, namesto da razrešuje grožnje regionalnemu in svetovnemu miru. Sadam Husein je tiran, ki bi ga bilo treba odstraniti z oblasti, tako za dobro iraškega ljudstva kot za varnost sosednjih držav. Vendar pa je od Iračanov odvisno, ali bodo odstavili Sadama Huseina, razstavili njegov policijski državni režim in demokratizirali svojo državo. Ljudje v Združenih državah so lahko v veliko pomoč pri tem prizadevanju – ne s podpiranjem vojaškega posredovanja, temveč z izgradnjo močnega mirovnega gibanja in prizadevanjem za zagotovitev, da naša vlada dosledno sledi demokratični in pravični zunanji politiki.
Ne verjamemo, da je cilj bližajoče se vojne proti Iraku prinesti Iračanom demokracijo, niti da bo povzročila ta rezultat. Namesto tega je cilj Busheve administracije razširiti in utrditi prevlado ZDA na Bližnjem vzhodu, po potrebi za ceno več deset tisoč civilnih življenj. V tej vojni gre za politično, vojaško in gospodarsko moč ZDA, za prevzem nadzora nad naftnimi polji in za krepitev Združenih držav kot uveljavljalca nehumanega svetovnega statusa quo. Zato nasprotujemo vojni proti Iraku, ne glede na to, ali jo enostransko vodi Washington ali Varnostni svet ZN, neodgovorna Generalni skupščini ZN ter ustrahovana in podkupljena, da bi odobrila vojno.
Ameriška vojska je morda sposobna uničiti Sadama Huseina, vendar Združene države ne morejo spodbujati demokracije v muslimanskem svetu in miru na Bližnjem vzhodu, niti se ne morejo spoprijeti z grožnjo, ki jo vsem nam predstavljajo teroristične mreže, kot so Al Kaida, in z orožjem za množično uničevanje, z izvajanjem svoje trenutne politike. Dejansko bi lahko ZDA te težave rešile le tako, da bi naredile nasprotno od tega, kar počnejo danes – to je z:
· Odpoved uporabi vojaškega posredovanja za razširitev in utrjevanje imperialne moči ZDA in umik ameriških enot z Bližnjega vzhoda.
· Prekinitev podpore skorumpiranim in avtoritarnim režimom, npr. Savdski Arabiji, zalivskim državam in Egiptu.
· Nasprotovanje vsem oblikam terorizma po vsem svetu in prenehanje sodelovanja ZDA pri njih – ne samo s strani Al Kaide, palestinskih samomorilskih napadalcev in čečenskih ugrabiteljev, ampak tudi s strani kolumbijskih paravojaških enot, izraelske vojske na zasedenih ozemljih in ruskih protiuporniških sil v Čečeniji.
· Odprava krutih sankcij proti Iraku, ki povzročajo ogromno škode civilnemu prebivalstvu.
· Podpiranje pravice do nacionalne samoodločbe za vse narode na Bližnjem vzhodu, vključno s Kurdi, Palestinci in izraelskimi Judi. Prenehanje enostranske podpore Izraelu v palestinsko-izraelskem konfliktu.
· Sprejemanje enostranskih korakov v smeri odpovedi orožju za množično uničevanje, vključno z jedrskim orožjem, in odločno spodbujanje mednarodnih pogodb o razorožitvi.
· Opustitev ekonomskih politik MDS/Svetovne banke, ki prinašajo množično bedo ljudem v velikih delih sveta. Uvedba velikega programa tuje pomoči, usmerjenega na potrebe ljudi in ne podjetij.
Vlada ZDA, ki bi izvajala to politiko, bi bila v položaju, da pošteno in dosledno spodbuja demokracijo na Bližnjem vzhodu in drugod. Lahko bi spodbudil demokratične sile (ne nereprezentativne klike, ampak resnično ljudske stranke in gibanja) v Iraku, Iranu in Siriji, pa tudi v Egiptu, Pakistanu, Savdski Arabiji, zalivskih državah in Turčiji. Nekatere od teh sil obstajajo danes, druge se šele bodo pojavile, a vse bi cvetele, če bi jih negovala nova zunanja politika ZDA.
Te pobude bi skupaj predstavljale resnično demokratična Zunanja politika. Le taka politika bi lahko začela obrniti nezaupanje in odkrito sovraštvo, ki ga do ZDA čuti tolikšen del svetovnega prebivalstva. Hkrati bi oslabila moč diktatur ter privlačnost terorizma in reakcionarnega verskega fundamentalizma. Čeprav Združene države ne morejo storiti ničesar, kar bi takoj odločilno spodkopalo te elemente, bi sčasoma nova zunanja politika ZDA drastično zmanjšala njihovo moč in vpliv.
Podivjana in očitno nepoštena prizadevanja administracije, da bi Sadama Huseina prikazala kot neposredno vojaško grožnjo ljudem v tej državi in prebivalcem drugih držav Bližnjega vzhoda, nimajo verodostojnosti. Sadam Husein je morilec in serijski agresor, ki bi si nedvomno želel nič drugega kot maščevanje ZDA in prevlado nad Zalivsko regijo. Vendar ni razloga, da bi verjeli, da je samomoril ali nor. Številni dokazi kažejo, da je Sadam Husein vojaško veliko šibkejši kot je bil pred zalivsko vojno in da je še vedno daleč od tega, da bi lahko izdelal jedrsko orožje. Najpomembneje pa je, da ima za razliko od Al Kaide državo in položaj moči, ki ga mora zaščititi; ve, da bi vsako iraško dejanje agresije proti ZDA ali njegovim sosedam povzročilo njegovo popolno uničenje. Kot je poudaril celo direktor Cie George Tenet, je prav gotovost vojne proti njegovemu režimu tista, ki bi Sadamu Huseinu zagotovila spodbudo, ki mu zdaj manjka, da bi proti ZDA in njihovim zaveznikom uporabil orožje, ki ga ima.
Orožje za množično uničevanje nas vse ogroža in ga je treba odpraviti. Toda vojna proti Iraku ni rešitev. Vojna grozi z veliko škodo iraškim civilistom, bo povečala število teroristov po vsem muslimanskem svetu in spodbudila mednarodne nasilneže k nadaljnjim napadom. Vsi so upravičeno zaskrbljeni zaradi terorizma; vendar pa pot do resnične varnosti vključuje spodbujanje demokracije, socialne pravičnosti in spoštovanja pravice do samoodločbe, skupaj z razorožitvijo, območji brez orožja in inšpekcijami. Od vseh držav na svetu imajo ZDA daleč najmočnejši arzenal orožja za množično uničevanje. Če bi ZDA začele z demokratično zunanjo politiko in naredile resne korake k razorožitvi, bi lahko spodbudile globalno razorožitev in regionalno demilitarizacijo na Bližnjem vzhodu.
Busheva administracija je uporabila domnevno iraško vojaško nevarnost za utemeljitev zaskrbljujoče nove doktrine preventivne vojne. V Nacionalni varnostni strategiji, ki je bila javno objavljena 20. septembra 2002, je Busheva administracija trdila, da imajo ZDA pravico napasti vsako državo, ki bi lahko bila potencial grožnja, ne zgolj kot odgovor na dejanje vojaške agresije. Velik del sveta vidi to doktrino takšno, kot je: razglasitev neprikritega svetovnega imperija ZDA.
Navadni Iračani in ljudje povsod morajo vedeti, da obstaja drugo Amerika, sestavljena iz tistih, ki priznavajo nujno potrebo po demokratičnih spremembah na Bližnjem vzhodu in zavračajo militaristično in imperialno zunanjo politiko naše vlade. S podpisom te izjave izjavljamo našo namero delati za novo demokratično zunanjo politiko ZDA. To pomeni pomoč pri brzdanju ustvarjalcev vojne in ustvarjanje najmočnejšega možnega protivojnega gibanja ter istočasno kovanje vezi solidarnosti in konkretne podpore demokratičnim silam v Iraku in na vsem Bližnjem vzhodu.
Nočemo sprejeti neizogibnosti vojne proti Iraku kljub ogromni vojaški silnici, ki je bila vzpostavljena, in izjavljamo svojo zavezanost sodelovanju z drugimi v tej državi in tujini, da bi jo preprečili. In če se začne vojna, bomo storili vse, kar je v naši moči, da jo takoj končamo.
Pozdravljamo podporo ljudi v ZDA in po svetu. Če želite dodati svoje ime, pojdite na www.cpdweb.org
Joanne Landy je sodirektorica Kampanje za mir in demokracijo (ZDA) [e-pošta zaščitena]
ZNetwork se financira izključno z velikodušnostjo svojih bralcev.
Donate