Razprava o podnebnih spremembah se na splošno odvija v zaprtih mejah dragih hotelov, sob za seje direktorjev in diplomatskih dvoran. Kot je razvidno iz neuspeha pri doseganju zavezujočih sporazumov v Københavnu, so pogovori na splošno tako sterilni kot okolica.
Medtem ko svetovni voditelji razpravljajo o grožnji planetu na različnih prizoriščih po vsem svetu, so revni tisti, ki se soočajo s hudimi posledicami. Marginalizirano in ranljivo prebivalstvo – od malih kmetov v Afriki do ribičev na bregovih otoške države– najbolj trpijo zaradi zavračanja razvitih držav in korporacij, da bi zmanjšale emisije, ki segrevajo planet. Toda te iste populacije ponujajo pomembne in trajnostne rešitve za globalno segrevanje.
Težava je v tem, da svetovni voditelji ne poslušajo. In to se verjetno ne bo spremenilo na srečanju o podnebnih spremembah v Cancunu v Mehiki, ki se bo začelo konec novembra in trajalo do 10. decembra.
Zapravljen čas
Svetovni voditelji so zapravili dragocena leta za premagovanje lažnih argumentov lažnih znanstvenikov in kupljenih politikov, ki jim je bilo v interesu zanikati, da se podnebje sploh spreminja. Ko je to zaradi prevelike količine postalo nemogoče znanstveni dokazi, so se voditelji obrnili k nizu tržnih mehanizmov in tehnoloških popravkov, ki se izogibajo resničnim zavezam in spodbujajo isti gospodarski model, odgovoren za krizo.
Posledično bosta v Cancunu trčila dva svetova. Prvi je svet v zanikanju, kjer so dobički pred ljudmi in planetom, najbolj grozeča okoljska kriza v zgodovini pa se obravnava kot poslovna priložnost. Ta svet bodo v veliki meri zastopali voditelji najbolj razvitih držav in predstavniki korporacij, ki se ukvarjajo z zelenimi projekti, saj bodo še naprej uničevali okolje in si prizadevali za neoviran dostop do čedalje redkejših naravnih virov.
Drugi je svet malih kmetov, domorodnih ljudstev, revnih mestnih skupnosti in otočanov, ki trpijo zaradi suše brez primere, pomanjkanja vode in neviht. Na tisoče ljudi iz organizacij po vsem svetu bo odpotovalo v Cancun, da bi izrazili svoj glas. Še zdaleč niso samo žrtve. Državljani tega drugega sveta so tesno povezani z lokalnimi ekosistemi in v mnogih primerih je njihovo skrbništvo zagotovilo ohranitev preostalih gozdov na planetu (ki so jih konzervativci za podnebne spremembe na novo opredelili kot »ponore ogljika«), biotske raznovrstnosti in povodij.
Mali kmetje zagotavljajo 70 odstotkov svetovne zaloge hrane. Globalno segrevanje resno ogroža njihovo sposobnost proizvodnje te hrane. Njihove kmetijske prakse lahko shranijo ogljikov dioksid in zmanjšajo porabo energije v kmetijstvu v okviru majhne proizvodnje lokalne hrane in prehranske neodvisnosti. Na žalost se je veliko teh malih kmetov že pridružilo vrstam približno 50 milijonov podnebnih beguncev.
Rezultati pogovorov o podnebnih spremembah v Cancunu so vnaprej določeni. Po vzoru københavnskega nedogovora so strokovnjaki, aktivisti in pogajalci sami napovedali, da na konferenci ne pričakujejo zavezujočih dogovorov o nadzoru izpustov.
O čem točno se bodo pogajali v Cancunu?
Lažne rešitve
Vsi znaki kažejo na okrepitev tržnih predlogov za odvajanje planeta od roba okoljske katastrofe. Namesto da bi obravnavali sedanji model proizvodnje, trgovine in potrošnje, ki je povzročil krizo, so te lažne rešitve namenjene njenemu poglabljanju. Podrobnejši pogled na t.i "Mehanizmi čistega razvoja" (CDM) prikazuje, kako.
CDM, opredeljeni v 12. členu Kjotskega protokola, so v bistvu izmikanje, ki razvitim državam onesnaževalcem omogoča, da se izognejo takojšnjemu in znatnemu zmanjšanju emisij tako, da jih "izravnavajo" s projekti v državah v razvoju za ohranjanje ponorov ogljika (območij, ki skladiščijo ogljik, kot so gozdovi). in džungle) in druge sheme. Svetovni trg trgovanja z ogljikom v vrednosti 127 milijard dolarjev je postal donosen trg za pretvarjanje planetarne rešitve v poslovne posle. Posledica tega je, da je onesnaževalcu dovoljeno, da še naprej onesnažuje. Medtem so območja, za katera so prej skrbele lokalne skupnosti, povlečena v sisteme upravljanja, ki jih nadzirajo onesnaževalci in mednarodne organizacije, ki so kupile njihove »okoljske storitve«.
Mednarodne finančne institucije, kot sta Medameriška razvojna banka in Svetovna banka, zdaj navdušeno vihtijo ta dvorezen meč. Mehiška vlada, ki bo gostila konferenco v Cancunu, navaja svoje CDM na svoji spletni strani. Seznam teh mehanizmov razkriva njihovo kontraproduktivno naravo.
Na primer, en sklop projektov si prizadeva za upravljanje ogromne količine odpadnega materiala iz tovarniških kmetij. Koncentrirana živinoreja ustvarja ogromne količine metana, drugega najpomembnejšega toplogrednega plina. Koncentracija živinoreje predstavlja resno nevarnost za zdravje in okolje. Toda namesto da bi natančneje reguliral ali razdrl te operacije, si CDM prizadeva ohraniti model, ki se je razširil prek transnacionalnih naložb v okviru sporazumov o prosti trgovini, kot je NAFTA. Spomnimo se, da je bila prašičja farma Smithfield-Carroll v Peroteju v Veracruzu točka izvora lanske pandemije prašičje gripe.
Drugi navedeni primer je gradnja hidroelektrarn. Hidroelektrarna, predvidena za gradnjo v zvezni državi Guerrero na La Parota bi poplavilo 17,000 hektarjev, ki podpirajo izjemno biotsko raznovrstnost in številne avtohtone in male kmetijske skupnosti. Projekt je bil prekinjen po pravni odločitvi, da je vladna zvezna komisija za energijo manipulirala z lokalnimi skupščinami, da bi odobrila gradnjo jezu. Gradnja jezu, ki bi po ocenah razselil približno 25,000 ljudi, je zdaj ponovno aktivirana, deloma zahvaljujoč posojilu v višini 400 milijonov dolarjev, ki ga je Inter-American Development Bank namenila podpori mehiške agende podnebnih sprememb. Poleg družbenih stroškov razselitve in izgube zajemanja ogljika zaradi poplav študije International Rivers in drugih kažejo, da so veliki jezovi pomemben vir toplogrednih plinov.
Druge lažne rešitve, ki se bodo spodbujale na pogovorih v Cancunu in jim bodo močno nasprotovale številne ljudske organizacije, vključujejo Program UN REDD (Zmanjšanje emisij zaradi krčenja in degradacije gozdov). Mednarodna organizacija malih kmetov Via Campesina, ki zavrača program REDD, navaja: »Varstvo gozdov in pogozdovanje degradiranih gozdov je obveznost vseh vlad, ki jo je treba izvajati brez omejevanja avtonomije, pravic ali nadzora staroselskih in kmečkih ljudstev nad zemljo in njihova ozemlja, in ne da bi služili kot izgovor, da bi druge države in korporacije še naprej onesnaževale in sadile drevesne monokulture.«
Drugo je bizarno in zastrašujoče geoinženirski "popravek", Skupina ETC opisuje kot "namerno, obsežno manipulacijo zemeljskih sistemov z umetnim spreminjanjem oceanov, tal in ozračja." Poleg neznanih in potencialno katastrofalnih posledic poseganja v naravo v tem obsegu, ETC ugotavlja, da ukrep »dovoljuje vladam, ki so odgovorne za skoraj vse zgodovinske emisije toplogrednih plinov, da se izognejo kompenzaciji svetovnemu jugu, ki ni kriv za podnebne spremembe, ampak trpi zaradi njih učinki."
Karavane do Cancuna
V Mehiki so člani Via Campesina, skupaj z Zbor okoljsko prizadetih skupin in druge množične organizacije mobilizirajo karavane v Cancun s sporočilom za podnebno pravičnost, ki zavrača lažne rešitve in poziva k »rešitvam na tisoče ljudi za podnebne spremembe«.
Prvi trije počitniške prikolice, ki odhaja iz Acapulca, Guadalajare in San Luis Potosija, bo vključeval člane regionalnih in lokalnih organizacij, mednarodne delegate in medije. Šlo bo skozi skupnosti, ki so jih močno prizadele podnebne spremembe in projekti glede podnebnih sprememb, ter drugi vidike globalizacije, kot je onesnaževanje iz industrijskih kompleksov in agrobiznisa. Karavane se bodo zbrale v Mexico Cityju na mega-pohodu 30. novembra.
Četrta karavana bo pot nadaljevala v Cancun, pridružile pa se ji bodo skupine iz drugih delov Mehike in Latinske Amerike. V Cancunu se bodo med pogovori zbrali s člani regionalnih organizacij in predstavniki z vsega sveta na Globalnem forumu za življenje ter okoljsko in socialno pravičnost. S svojo prisotnostjo, pričevanji ter medijskim in lobističnim delom bodo pritiskali na vlade, da sprejmejo trajnostne rešitve majhnega obsega, ki temeljijo na neodvisnosti pri hrani in pravici ljudi, da definirajo svoje kmetijske sisteme in zaščitijo svoje okolje. Forum bo tudi razpravljal in promoviral predloge, ki so izšli iz Cochabambe Svetovna ljudska konferenca.
Prek panelov strokovnjakov in organizatorjev bo forum raziskal tudi vlogo žensk in vidike podnebnih sprememb, povezane s spolom, ter potrebo po »ozemeljskih in kulturnih pravicah domorodnih in kmečkih ljudstev, ki morajo biti izrecno priznane v vsakem podnebnem sporazumu«.
Tabor na tisoče kmetov na forumu bo zahteval ukrepanje proti podnebnim spremembam skupaj s številnimi nacionalnimi in mednarodnimi organizacijami, vključno s široko koalicijo nevladnih organizacij, Globalna kampanja za podnebne ukrepe, Podnebni dialogter številne mehiške in mednarodne organizacije.
Zunaj uradnih pogovorov Cancun ponuja odprt forum, kjer od vlad zahtevajo ukrepanje ter spodbujajo ozaveščenost in sodelovanje državljanov. Govorci, kampanje, pohodi, tiskovne konference in opazovalci civilne družbe na pogovorih bodo ohranjali pritisk na pogajalce, saj neodvisni mediji prek radijskih prenosov, blogov in dnevnih poročil zagotavljajo povezavo med dogodki na terenu in dejavnostmi po vsem svetu.
V Cancunu bosta trčila dva svetova, ki pa si delita en planet. Če bo prevladal svet, ki zagovarja naš trenutni model proizvodnje in potrošnje, bo planet vse bližje katastrofi.
Drugi svet ponuja upanje na novo pot. Njegove rešitve so številne in majhnega obsega ter zahtevajo politično voljo bolj kot ogromne vire ali nove tehnologije. Ta drugi svet išče novo ravnotežje v naših življenjih med našim okoljem, našimi prehranjevalnimi sistemi in našimi službami.
Laura Carlsen ([e-pošta zaščitena]) je kolumnist FPIF in direktor programa CIP Americas. Trenutno pomaga pri koordinaciji neodvisnih medijev za Globalni forum o socialni in okoljski pravičnosti v Cancunu.
Za več informacij:
La Via Campesina
Pridružite se Caravans-Global Exchange, Globalna kampanja za podnebne ukrepe
ZNetwork se financira izključno z velikodušnostjo svojih bralcev.
Donate