Zahteve delavcev Evropske unije po boljših plačah in delovnih pogojih, krajši delovni dobi, izdatnih pokojninah, dolgih počitnicah in dopustu za to in ono je treba postaviti pod nadzor! Dovolj je dovolj!
Bodimo hvaležni, da ima Evropska komisija odgovore. Kmalu bo neoliberalni model postal nepovraten in vsi ti pretenciozni nadobudneži bodo morali enkrat za vselej utihniti. Tudi skrajni čas. Z briljantno potezo je Komisija uvedla sveženj ukrepov, imenovan "six-pack" – veselo ime, ki nakazuje zabave, kjer pivo prosto teče. Ta sveženj je precej bolj strog in bo Komisiji dal doslej nezaslišan vpliv v zadevah njenih držav članic.
S tesnim glasovanjem 28. septembra 2011 je Evropski parlament sprejel načrt Komisije – daljnosežen prevzem sposobnosti posameznih držav, da same določajo svoje proračune in upravljajo svoje državne dolgove. Odslej bosta lahko Parlament in Svet (pri čemer bo Komisija seveda nadzirala postopek) vlade prisilila, da spoštujejo priporočila iz Maastrichtske pogodbe – sicer znana kot »pakt stabilnosti in rasti« –, ki so ji države članice nedavno plačale dragocena majhna pozornost. Po letu 2005 se je ta pakt zdel skoraj nenavadna relikvija. Toda zdaj, zahvaljujoč šesterčku, ne bodo dovoljeni primanjkljaji, večji od 3 %, in državni dolgovi, višji od 60 % BDP. Ti ljudje potrebujejo strogo disciplino, da ne bo pomote.
Od leta 2012 bodo evroparlamentarci in Svet secirali nacionalne proračune, preden bodo nacionalni parlamenti sploh imeli besedo ali celo možnost, da jih pregledajo. Če države ne bodo dovolj hitro zmanjšale svojih dolgov ali zavrnile proračunskih "predlogov" iz Bruslja, bodo začeli veljati prisilni ukrepi. V primeru nadaljnje preračunljivosti s strani držav članic lahko kazen pomeni deponiranje ali odvzem 01, 02 oz. celo 05 % BDP države v EU, odvisno od tega, kako huda je ocenjena neskladnost države. V primeru, na primer, Francije, z BDP približno 1.900 milijarde EUR (2.600 milijarde USD), bi Komisija lahko zahtevala depozit ali globo v višini približno 20 do 40 milijard EUR ali celo 100 milijard EUR, če bi Komisija stopnjevala sankcije na ,05 % BDP.
V skladu z običajnimi tiho učinkovitimi metodami Komisije so ti trajni šesterček ukrepov šli skozi celoten postopek odobritve s komaj valovanjem, z malo razprave in skoraj brez vključevanja državljanov. Večina Evropejcev niti najmanj ne sluti, da je prišlo do kakršnih koli sprememb, še manj do divjega napada na sposobnost vladanja njihovih vlad. Zahvaljujoč tej zakonodaji lahko računamo na trajno moč neoliberalne doktrine po vsej Evropi, zlasti v evrskem območju, saj imenovani, neodgovorni izvoljeni uradniki odvzamejo pravico do sestavljanja lastnega proračuna. Že zdavnaj so izgubili pravico do vplivanja na denarno politiko.
Šesterček je po zaslugi tudi desničarske evroparlamentarne večine zdaj trdno zasidran in ga bo težko, če ne nemogoče, obrniti. Kjer koli drugje bi lahko slišali obtožbe o množičnem državnem udaru proti vladam držav članic in njihovim prebivalcem. Toda za zdaj je na fronti EU vse tiho.
Hkrati Komisija spodbuja države članice, da sledijo drugemu delu neoliberalnega scenarija z vrsto drugih direktiv, ki zagotavljajo daljše delovne tedne in delovno dobo ter postopno usklajevanje plač in socialnih prejemkov glede na najmanjše skupne imenovalce. Ta proces bo morda nekoliko počasnejši, vendar ga bo šest paketov tudi izboljšal.
Sodišče Evropskih skupnosti opravlja svojo vlogo pri drugem cilju zlasti z najmanj štirimi ločenimi sodbami, ki delavce obvezujejo k sprejemanju podstandardnih plač, tudi ko delajo v državah z močno zakonodajo o zaščiti delavcev, kot sta Švedska in Finska.
Treba je občudovati zmožnost Komisije za presojo in izvajanje stvari brez nepotrebnega vznemirjanja državljanov držav članic ali njihovih nacionalnih parlamentov. Navidezna tehnična zapletenost ukrepov in postopek njihovega uvajanja pripomoreta k temu, da se stvari zamolčijo, čeprav so ti ukrepi pravzaprav precej enostavni (in, lahko bi dodali, imajo nemške prstne odtise povsod).
Medtem večinoma neoliberalni evropski mediji ne vidijo razloga, da bi razpravljali o tem, kaj se dogaja v zakulisju v Bruslju, in pomagali pri zadrževanju protesta, dokler ni prepozno, da bi državljani posredovali. Vse to napoveduje večje prihodnje zmage za neoliberalizem in propad evropskih gospodarstev. Ne, oprostite, samo neuspeh za 90 odstotkov ljudi. Ostalo bo v redu. Ne skrbi. Kot je Martin Wolf nedavno parafraziral Tacita v Financial Times za opis evropske situacije: "Ustvarijo puščavo in jo imenujejo stabilnost".
Susan George je sodelavka TranNational Institute, predsednica upravnega odbora TNI in častna predsednica ATTAC-France [Združenje za obdavčitev finančnih transakcij za pomoč državljanom].
ZNetwork se financira izključno z velikodušnostjo svojih bralcev.
Donate