Ni gotovo, ali bodo odločitve nedavno organiziranega londonskega vrha skupine G-20 zagotovile izhod iz sedanje svetovne depresije, nekaj pa je kristalno jasno: pristop Thatcher-Reagan, ki temelji na razmišljanju Mises-Hayek-Friedman globoko zakopan. Očitno je tako razglašena končna modrost,
Britanski premier Gordon Brown, ki mu je predsedoval, je ob objavi uradne izjave vrha G-20 poudaril, da je "staro
Točka, da je
O
Washingtonski konsenz (imenovan tudi neoliberalizem ali tržni fundamentalizem) je imel deset točk, in sicer fiskalno disciplino; preusmeritev prednostnih nalog javnih izdatkov za doseganje visokih donosov, davčna reforma za znižanje mejnih stopenj in razširitev davčne osnove; liberalizacija obrestnih mer; konkurenčen menjalni tečaj; liberalizacija trgovine; spodbujanje prostega pritoka neposrednih tujih investicij; privatizacija javnih sredstev, podjetij, objektov itd.; deregulacija, da se odpravijo ovire za vstop in izstop domačih ali tujih podjetij; in zagotavljanje varnih lastninskih pravic. Subvencije, sheme za zmanjševanje revščine in socialni programi so veljali za potratne izdatke in jih je bilo treba odpraviti čim prej. Vloga države v gospodarstvu naj bi bila čim manjša, gospodarstvo pa prepuščeno "čarovniji trga". noter
In
Odstavek 21 izjave voditeljev G-20 upravičeno zavrača
Naslednji odstavek (št. 4) navaja širše cilje G-20. Če citiram, »danes smo se zavezali, da bomo storili vse, kar je potrebno za:
- obnoviti zaupanje, rast in delovna mesta;
- popraviti finančni sistem za obnovitev posojil;
- okrepiti finančno ureditev za ponovno vzpostavitev zaupanja;
- financirati in reformirati naše mednarodne finančne institucije, da bi premagali to krizo in preprečili prihodnje;
- spodbujajo svetovno trgovino in naložbe ter zavračajo protekcionizem, da bi podprli blaginjo; in zgraditi vključujoče, zeleno in trajnostno okrevanje.«
Ob natančnem branju izjave postane očitno soglasje, da mednarodne gospodarske institucije odslej ne bodo prevladovale razvite države pod vodstvom ZDA, niti ne bodo delovale v smeri dajanja prednosti svojim interesom. Nastajajoči trgi in države v razvoju bodo imeli ustrezno zastopanost in vlogo pri odločanju in upravljanju teh institucij. To izhaja iz zaveze, da bomo vse svoje gospodarske politike izvajali usklajeno in odgovorno glede vpliva na druge države in se vzdržali konkurenčne devalvacije naših valut ter spodbujali stabilen in dobro delujoč mednarodni denarni sistem. Sedaj in v prihodnje bomo podpirali odkrit, pošten in neodvisen nadzor MDS nad našimi gospodarstvi in finančnimi sektorji, vplivom naših politik na druge in tveganji, s katerimi se sooča svetovno gospodarstvo.«
Voditelji so priznali, da so bili „veliki neuspehi v finančnem sektorju ter finančni ureditvi in nadzoru temeljni vzroki za krizo.“ V zvezi s tem se lahko spomnimo razveljavitve Glass-Steagallovega zakona iz leta 1933 ter ustanovitve in delovanja hedge skladov. . Zato so se zavezali, da bodo „zgradili močnejši, globalno doslednejši, nadzorni in regulativni okvir za prihodnji finančni sektor, ki bo podpiral trajnostno globalno rast in služil potrebam podjetij in državljanov.“ Poleg tega se „vsak od nas strinja, da bo zagotovil naši domači regulativni sistemi so močni. Strinjamo pa se tudi, da bomo vzpostavili veliko večjo doslednost in sistematično sodelovanje med državami ter okvir mednarodno dogovorjenih visokih standardov, ki jih zahteva svetovni finančni sistem. Okrepljena ureditev in nadzor morata spodbujati poštenost, integriteto in preglednost; zaščita pred tveganjem v celotnem finančnem sistemu; zavirajo in ne krepijo finančnega in gospodarskega cikla; zmanjšati odvisnost od neustrezno tveganih virov financiranja; in odvračajo od pretiranega tveganja. Regulatorji in nadzorniki morajo zaščititi potrošnike in vlagatelje, podpirati tržno disciplino, se izogibati negativnim vplivom na druge države, zmanjšati obseg regulativne arbitraže, podpirati konkurenco in dinamiko ter slediti inovacijam na trgu.“
Odločeno je bilo, da se ustanovi nov odbor za finančno stabilnost, v katerem bo zastopana celotna G-20, ki bo poleg IMF, da le-ta ne bo deloval samovoljno. Povečati je treba finančna sredstva, ki jih ima na razpolago IMF, in povečati učinkovitost SDR, da se zmanjša vloga dolarja kot edine mednarodne valute.
Vrh se je zavezal k oživitvi razvojnega kroga iz Dohe, pospešitvi koraka k doseganju razvojnih ciljev tisočletja in izpolnitvi obljub čezmorskim razvojnim agencijam.
Zaenkrat je vse v redu. Glavna težava je njena izvedba, ki pa ne bo lahka. Paul Taylor v svojem delu "Lahko zaupamo G-20? Mogoče ..." (Mednarodni glasnik, 7. aprila) je zapisal: 'Obljube, obljube. Zadnjič, ko so se svetovni voditelji zavezali, da med finančno krizo ne bodo sprejemali protekcionističnih ukrepov, je 17 od 20 držav podpisnic v dveh mesecih uvedlo neko obliko trgovinske omejitve.«
ZNetwork se financira izključno z velikodušnostjo svojih bralcev.
Donate