Žena Juliana Assangea, Stella, je le redko skrivnostna. "Dan X je tu," je rekla objavljene na platformi, prej znani kot Twitter. Tistim, ki so spremljali njene pripombe, njene govore in njen aktivizem, je bilo popolnoma jasno, kaj to pomeni. »To je morda zadnja priložnost za Združeno kraljestvo, da prepreči Julianovo izročitev. Zberite se pred igriščem oba dneva ob 8.30. Zdaj ali nikoli."
Med 20. in 21. februarjem prihodnje leto bo višje sodišče zaslišalo, kar WikiLeaks trdi, da bi lahko bila "zadnja priložnost za Juliana Assangea, da prepreči njegovo izročitev Združenim državam". (To je opredeljeno z možnostjo pritožbe na Evropsko sodišče za človekove pravice.) Če bi se to zgodilo, bi se ustanovitelj organizacije soočil z 18 obtožbami, od katerih jih je 17 prikrito skritih iz zastarelega in zatiralskega ameriškega zakona o vohunjenju iz leta 1917. Ocene morebitne naslednje kazni se razlikujejo, najhujša je 175 let.
Ustanovitelj WikiLeaksa je po volji njegovega veličanstva še vedno zaprt v zaporu Belmarsh, ki je rezerviran samo za najbolj zagrizene kriminalce. Resnična je izjava tako britanskega kot ameriškega pravosodja, da se Assange še ni soočil s sojenjem, v zaporu, brez varščine, štiri leta in pol. To sojenje bi, če bi bilo kdaj dovoljeno, uporabilo škandalozno pravno teorijo, ki bo obsodila vse tiste, ki se potapljajo in se potikajo v svetu objavljanja informacij o nacionalni varnosti.
Primer proti Assangeu v osnovi in neizpodbitno ostaja političen v svoji mišičastosti, z gangsterjevo zakonitostjo, ki je prikrita. Kot Stella sama jasno, »Glede na nešteto dokazov, ki so prišli na dan od prvotnega zaslišanja leta 2018, kot je kršitev zakonitega privilegija in poročila, da so visoki uradniki ZDA vpleteni v načrtovanje atentata na mojega moža, ni mogoče zanikati, da je pošteno sojenje , kaj šele Julianova varnost na ameriških tleh, je nemogoče, če bi bil izročen.”
Sredi leta 2022 je Assangeova odvetniška ekipa poskušala dvostransko poskušati razveljaviti odločitev ministrice za notranje zadeve Priti Patel, da odobri Assangeovo izročitev, hkrati pa je razširila pritožbo zoper razloge iz prvotnih razlogov okrožne sodnice Vanesse Baraitser z dne 4. januarja 2021.
Prvi je med drugim vzel izdajo s sprejetjem notranjega ministrstva, da izročitev ni šlo za politično kaznivo dejanje in je zato prepovedana s 4. členom pogodbe o izročitvi med Združenim kraljestvom in ZDA. Obrambna skupina je poudarila pomen ustreznega postopka, ki je zapisan v britanski zakonodaji od Magne Carte leta 2015, in se tudi obrnila na Patelovo sprejetje "posebnih dogovorov" z ameriško vlado glede uvedbe obtožb za domnevna dejstva, ki bi lahko pomenila smrtna kazen, kazenski postopki zaradi nespoštovanja in takšni posebni dogovori, ki bi lahko zaščitili Assangea "pred tem, da bi bil obravnavan zaradi ravnanja zunaj zahteve za izročitev". Zgodovina kaže, da je takšne »posebne ureditve« mogoče preprosto in poljubno razveljaviti.
Junija 30, 2022, je prišla pritožba proti Baraitserjevim prvotnim razlogom. Medtem ko je Baraitserjeva blokirala izročitev v ZDA, je to storila samo zaradi zatiranja zaradi duševnega zdravja in tveganja za Assangea, če bi se znašel v ameriškem zaporniškem sistemu. Ameriška vlada se je izognila tej oviri tako, da je dala lahkotne obljube, da Assange ne bo podvržen zatiralskim pogojem, ki spodbujajo samomor, ali da mu ne bo grozila smrtna kazen. Sklenjen je bil tudi šibek, nesmiseln podvig, ki je predlagal, da bi lahko preostanek svojega mandata odslužil v Avstraliji – seveda pod pogojem odobritve.
To, kar je Assangeovo pravno ekipo pustilo, je bila odločitev, ki je bila sicer sovražna do založništva, svobode govora in dejavnosti, ki jih je izvajal WikiLeaks. Pritožba je torej skušala obravnavati to in med drugim trdila, da se je Baraitser zmotil, ko je domneval, da izročitev ni bila "nepravična in zatiralna zaradi pretečenega časa"; da ne bi bilo v nasprotju s 3. členom Evropske konvencije o človekovih pravicah (nečloveško in ponižujoče ravnanje)«; da ni kršil 10. člena EKČP, in sicer pravice do svobode izražanja; in da ni kršil 7. člena EKČP (nova in nepredvidljiva razširitev zakona).
Omeniti velja tudi druge očitne napake v sodbi Baraitserjeve, in sicer njeno neuspeh, da bi priznala napačno navajanje dejstev, ki jih je predstavila ameriška vlada, in »skrite politične motive«, ki jih preganja tožilstvo. Težavna in veliko debelejša druga nadomeščena obtožnica je bila prav tako vržena proti Assangeu v kratkem času pred zaslišanjem o izročitvi septembra 2020, kar je predlagalo, da se ti razlogi izločijo "zaradi procesne poštenosti".
Sledilo je mučno čakanje kakšnih dvanajst mesecev, ki je obrodilo nezaslišane rezultate kratka odločitev 6. junija od sodnika višjega sodišča Jonathana Swifta (satiriki, sezite po peresih in prenosnikih). Swift, ki sta ga obrambni in notranji minister zelo naklonjena, ko je bil odvetnik, je povedal Revija Svetovalec v letu 2018 intervju da so bile njegove "najljubše stranke varnostne in obveščevalne agencije". Zakaj? "Priprave in zbiranje dokazov jemljejo resno: resnična zaveza, da stvari uredijo." Dobra žalost.
V tako kozmično nenavezanem svetu je Swift vzel le tri strani, da je v navalu prezgodnjega razsojanja zavrnil argumente pritožbe. "Pritožba na podlagi zakona o izročitvi iz leta 2003," je dejal Napisal z ledeno dokončnostjo, "ni priložnost za generalno vajo vseh zadev, ki se obravnavajo na zaslišanju o izročitvi." Dolžina pritožbe – kakšnih 100 strani – je bila "izredna" in je bila "nič več kot poskus ponovitve obsežnih argumentov, ki jih je navedel in zavrnil okrožni sodnik."
Na srečo se je Swiftova dokončnost izkazala za mrtvorojenega. Obstajalo je nekaj dvomov, ali bo pritožbeno sodišče višjega sodišča sploh odobrilo zaslišanje. To so storili, čeprav so zahtevali, da Assangeova obrambna ekipa skrajša pritožbo na 20 strani.
Koliko je to proceduralno gledališče in cirkuška sodniška norčija, bomo še videli. Anglo-ameriško pravosodje je naredilo čudeže, ko se je umazalo pri ravnanju z najbolj opaznim britanskim političnim zapornikom. Zadrževanje Assangea v Združenem kraljestvu v grozljivih razmerah pripora brez varščine služi ciljem Washingtona, čeprav posredno. Za Assangea je čas sovražnik in vsaka pravna zasnova, pritožba in zaslišanje preprosto še bolj pretehta knjigo glede na njegov bolehni obstoj.
Binoy Kampmark je bil štipendist Commonwealtha na Selwyn College v Cambridgeu. Predava na univerzi RMIT v Melbournu. E-naslov: [e-pošta zaščitena]
ZNetwork se financira izključno z velikodušnostjo svojih bralcev.
Donate