V
Luke skoči skozi mrzlo vodo in v jasno rumeno nebo, s soncem na obzorju, ki mu bode v obraz, hladen veter pa piha proti njegovim temnozelenim lasem. Roke razširi ob straneh in dvigne eno nogo naprej, pokrčeno v kolenu, drugo nogo pa pokrčeno za seboj – doskočna drža. Drsi navzdol po skoraj vodoravnem pobočju, Jahan pa je nekaj sto metrov pred njim. Ko se Luke dovolj približa tlom, zapre oči in diha počasneje in globlje. Zravna noge, stisnjene v kolenih z iztegnjenimi gležnji. Roke sklene navpično nad glavo. Trup upogne naprej in noge nazaj ter se skoraj vodoravno potopi v reko kot sulica. Doseže dno plitve reke in brcne ob tla, skoči iz vode in pristane z nogami na nasipu ter teče tako hitro kot avto na avtocesti.
Medtem, se Jane sreča z obveščevalcem na terasi kavarne v D.C. Tako Jane kot obveščevalec sta v prostih oblačilih, kar daje vtis, da sta študenta. Jane ima rdeč pulover, svetlo modre kavbojke in bele superge. Informatorka je oblečena v kaki kargo hlače in črn pulover s kapo na glavi. Oba sedita za majhno okroglo mizo, ki ima le dva nasproti drugega stola, pogreznjena v njuna stola s spuščenimi naslonjali.
Jane: »Zakaj se dobiva tukaj? Zakaj nisi prišel v agencijo?"
Informator: "Nimam časa za to in tako ali tako nimam toliko za dodati, je pa nekaj, kar je vredno pogledati."
- "Kaj je to?"
– »Ko bodo nocoj napadli tarčo, bodo pobegnili peš, kot vedno. Veste, da so vsi oblečeni v črno. Izginili bodo kot nindže ..."
- "Kaj drugega?" prekine Jane.
– »Kolikor sem slišal, bodo uporabili bodečo žico, da bi blokirali južno cesto Rotary in ulico Fern ter se najverjetneje odpravili na pokopališče Arlington. Vsi zemljevidi so notri,« z očmi pokaže na ovojnico na mizi, »označeni s predvidenimi potemi za pobeg. Če res želite ujeti enega od njih, lahko postavite zasedo nekaj blokov znotraj pokopališča.«
– "Napovedi, sreča ... se mi ne zdi veliko."
– »To je bolje kot nič. Želeli ste ugodnosti. Dajem ti priložnost, da napreduješ."
Informatorka srka svojo kavo iz skodelice iz stiropora in Jane stori enako. Zrak postaja hladnejši. Mimo kavarne pripelje bel, velik 18-kolesnik z rdečo nalepko z veliko pisavo, na kateri piše slogan podjetja »življenje je priložnost«, ki povzroči toliko hrupa, da morajo vsi prekiniti svoje pogovore. Jane strmi v 18-kolesnik; njene oči so sledile njegovemu počasnemu, hrupnemu ugašanju. Ko tovornjaka ni več, informator prekine Janein odtavajoči um in reče: »V redu je skrbeti. Nisi edini, ki se tako počuti.”
– Jane: »Ni to. Samo ne razumem, kako jih ne moremo ustaviti. Vemo, kje bodo udarili, vemo dan, vemo vse ... Imamo vse, kar je potrebno, da zaustavimo napad. Kot da jim to dopuščamo! To je kot … želimo, da to storijo!«
– Informator: »Napada ni mogoče ustaviti, verjemite mi na besedo. In poleg tega nismo politiki, Jane. Vsak od nas ima svojo vlogo in v vašem in mojem primeru je naša vloga zaščititi državo. S "kako" in "zakaj" se morajo ukvarjati ustvarjalci naše vlade. Vedo, kaj je za nas najboljše. Teroristi, ne glede na svojo ideologijo, nenehno najdejo luknje v našem sistemu, v našem načinu življenja in izkoriščajo te šibke točke za napredovanje svojih načrtov. Proti njim ne moremo zmagati, če ne uporabimo njihovih lastnih metod. Moramo biti zviti in izkoristiti situacijo ter z njo manipulirati v lastne interese, tako kot to počnejo teroristi. Naši voditelji morda lažejo ali goljufajo ali celo kradejo in ubijajo, a ko veš, da je to v dobro države, jih ne moreš zares kriviti, kajne?«
– Jane: "Torej v bistvu praviš, da se igrava mačke in miši."
– Informator: »Seveda. Lahko gledaš tako. Ko je pravi čas; ko bodo politične plime v pravem ozračju, bomo delo opravili."
– Jane: »Poslušaj, ah. Hvala za zemljevide in vse. Mislim, da se vidiva kasneje."
– Informator (nasmejan): »Nocoj ujemite veliko miško. Se vidiva."
Noč pride ... Remi hodi proti modremu kombiju, parkiranemu za nočnim klubom. Odpre vrata kombija in se pripelje, sedeč na eni od dveh nasprotnih klopi, poleg petih drugih ljudi: Genghisa, Alija, Veronice, Kim in Vege. Sedeži kombija rahlo vibrirajo zaradi glasnega basa, ki prihaja iz tehno glasbe nočnega kluba. Edina svetloba v kombiju prihaja skozi okna od neonskih napisov na ulici, ki izmenično utripajo.
"Kje je Luke?" zašepeta Remi, ko zapre vrata kombija.
"Nevem. Tukaj bo, daj mu še nekaj minut,« je šepetal Ali.
"Tukaj je, tukaj je," šepeta Kim, medtem ko gleda skozi vetrobransko steklo.
Luke pride, vstopi in Kim potrka po rami ter ji nakaže, naj zažene kombi in se premakne. Usede se na eno od klopi in jih brez uvoda pogleda ter mirno reče: »Vedo, kdo smo. Ne vem, kako, ampak so. Ne vem, kaj še vedo ali ne vedo. Zato ne izgubljajmo več časa. To vam povem – niti predznanje ne more preprečiti tega, kar bomo naredili nocoj. Smo pripravljeni?« Vsi odgovorijo: "Da." Kombi se ustavi na cilju. Luke položi roko na kljuko vrat in jo želi odpreti, vendar se ustavi. Pogleda svojo ekipo in reče: »Zjutraj sem izgubil meč. Potrebujem orožje." Genghis zgrabi dve veliki škatli izpod sedežev in ju odpre z besedami: »Uporabi Jakeovo. Potrebujemo nekoga, ki bo prevzel njegovo mesto, če se bomo držali načrta.« Luke za sekundo okleva in se v mislih spomni na Jakea in Saro ter na to, kako sta umrla. Luke šepeta, kot bi govoril sam s seboj: "pomembno je le maščevanje." Luke globoko vdihne in si na telo pripne strelivo in rakete. Iz prve škatle pobere Jakov ramenski metalec raket, iz druge pa njegovo mitraljez. "Končajmo s tem," pravi Luke, "gremo!"
Kim drsno odpre vrata in izstopita, vsaka na svoje mesto. Luke pade na eno koleno in se nameri ter s tremi protitankovskimi raketami razstreli vhodna vrata Pentagona. Ko se sprožijo alarmi, se začnejo vzpenjati ostrostrelci na strehi in do zob oboroženi helikopterji; poleg F-16, ki prispejo v 60 sekundah. Načrt je, da Ali, Genghis, Veronica in Kim odidejo v stavbo, da postavijo eksploziv na kritične vogale, za seboj pa pustijo Vego, Lukea in Remija. Luke izstreljuje izstrelke in z mitraljezom razstreljuje vse, kar je na vidiku, da preusmeri pozornost agentov in pokrije ostale. Remi meče bliskavice, dimne granate in ročne granate, eno za drugo, medtem ko čisti pot ostalim, ki se premikajo proti stavbi. Ali stoji pri nekdaj vhodnih vratih stavbe in s svojimi meči prereže vsakega moškega, ki pride ven. Ko je pot očiščena, vstopita, a Remi upočasni na hodniku in radovedno pogleda za njim. Zazija, ko se mu oči bolj odprejo, ko vidi, da je Lukeu zmanjkalo raket in je spustil svoj lansirnik na tla ter naredil 40-metrski skok z močjo, vstopil v enega od helikopterjev in njegovo posadko skupaj s pilotom izstrelil. . Luke nato pilotira helikopter in izstreli njegove kupole in izstrelke na ostrostrelce na strehi kompleksa, nato pa se obrne k drugim helikopterjem in jih sestreli. Ali zavpije Remiju, ko ga vleče za srajco: "Gremo!"
Naloga Remija in Alija je odstraniti obrambnega ministra in njegove namestnike. Zaradi tega bo celoten oddelek začel loviti za njimi, kar bo dalo Gengisu več časa, da podstavi eksploziv, Kim in Veronica pa mu bosta pazili hrbet in mu čistili pot. Dva F-16 se približata Lukovemu helikopterju in izstrelita dva izstrelka, čemur sledi plamen kupole. Luke skoči nekaj sekund preden helikopter raznese. Pristane nepoškodovan in začne bežati iz kompleksa proti Vegi v zavetje. Vega počaka, da se približa, nato izstreli solzivec, ki pristane za Lukom. Nato tečejo v nasprotnih smereh. V trenutku je poslanih ducat avtomobilov z oboroženimi moškimi, toda Vega je na ulicah, ki vodijo do pokopališča, postavil bodečo žico. Prvi val avtomobilov je ustavljen s predrtimi gumami.
Pol milje južno od Pentagona sedi Dimitri v svoji parkirani limuzini z Jane zraven njega, oba nista v službi, in čakata, da se tarča pojavi glede na obveščevalni namig, ki so ga prej prejeli od obveščevalca. Dve sprednji okni sta zasukani do polovice navzdol in mešata zrak grelnika s svežim hladnim zrakom. Sedeži so nagnjeni, na radiu se predvaja klasična glasba. Oba od daleč slišita škripanje avtomobilskih koles. Ko vstanejo, da bi videli, od kod prihaja zvok, vidijo Vego, kako teče proti slepi ulici, ujet v ograjeni ulici, zato avto, ki ga lovi, neha blokirati ulico. Stisnjen je v kot. Toda Vega še naprej teče, skoči na ograjo, položi obe nogi nanjo, da naredi dolg prelet nazaj. Pristane z nogami, ki brcnejo v pomično streho, izpusti svoje kremplje in nadaljuje z raztrganjem moških v avtu. Ob vsem tem sta Dimitri in Jane s pištolama v rokah stopila iz avtomobila. Stečeta proti avtu, ujetemu v uličici, ki je približno sto metrov stran od njih. Dimitri pride do avta in ostane na razdalji, medtem ko zavpije: »Stoj! Odvrzite orožje!"
Vega s strehe avtomobila vrže bliskovit pok. Toda Dimitri in Jane ga prepoznata in si zamašita oči, preden eksplodira. Nato oba padeta po tleh in kričita in se pretvarjata, da sta poškodovana. Vega skoči iz pomične strehe in pobegne. V trenutku, ko gre mimo Dimitrija, se Dimitri obrne in zaklene Vegin vrat od zadaj, da bi ga spravil v nezavest. Toda Vega s svojim krempljem prereže Dimitrijevo roko in takoj, ko se izpusti iz dušilke, Jane Vego zamahne in brcne v gležnje ter ga spusti na tla in vanj uperi svojo pištolo: "Dovolj!" opozarja. Vega mirno leži, ko Dimitri vstane in ga uklene, potem ko mu je odstranil kremplje. Jane vstane in mu poskuša odstraniti masko, a ji Dimitri hitro reče: »Ne! Pusti prižgano.« Ona ji ugodi in oba ga vstaneta ter ga pospremita nazaj do njunega avtomobila, da ga postavita na zadnji sedež. Dimitri začne voziti, Jane pa uperi pištolo pod roko in proti svojemu sedežu. "Iz tvojega kostuma sklepam, da ti je ime Vega," reče Dimitri po dolgih petih minutah tišine. Vega ne odgovori. Minuto kasneje Jane opazi, da je Dimitri napačno zavil, in reče:
– "Dimitri, kam greš?"
– “V moje stanovanje.” odgovori Dimitrij.
- "Ali si nor?" Jane zavpije.
– »Da. Moram biti korak pred njimi. Iskali ga bodo. Pričakovali bodo, da ga bomo pridržali na policijski postaji. Našli ga bodo na enak način, kot so našli Lukeovo truplo. Zato je zdaj to logičen korak. Moj dom je varnejši.”
– "Varnejše za koga?"
– “Za vse nas tri.”
Jane ugasne klasično glasbo in prižge N.P.R.: »… tragedija. Pentagona, gospe in gospodje, ni več. Na kraju so gasilci in reševalci. Uradnega števila mrtvih ali ranjenih ni, a prva poročila govorijo o več sto žrtvah. Vsa vladna poslopja so bila evakuirana, predsednika in podpredsednika ter njune družine pa so odpeljali na varno. Zdaj se obračamo na našega strokovnjaka za terorizem in boj proti terorizmu Davida Keyesa.« Dimitri spet prižge glasbo in posluša Bachovo »Mašo«. Jane pogleda Dimitrija, kot da bi si želela razložiti njegovo čudno obnašanje. Dimitri ves čas gleda naravnost predse in skuša uživati v glasbi na poti nazaj do svojega kraja.
ZNetwork se financira izključno z velikodušnostjo svojih bralcev.
Donate