I
– "Kako ti je uspelo?"
- "Sem ti že povedal; z mojim nožem."
– »Nisem govoril o tem, da bi mu prerezal vrat. Govoril sem o tem, da tečeš čez gladino jezera. Nisem videl nobene opreme.”
Luke vzdihne in ostane tiho 10 sekund ter strmi v praznino. Nato obrne svoj obraz k Remi z utrujenimi očmi: "Rekel sem ti, da mi ne slediš."
– »Potem je bilo res, kar sem videl! kaj si ti?"
– »Resnična je kri na tem nožu. Res je, da nas bodo ujeli, če ne prižgete tega avtomobila in začnete voziti.«
Remi globoko vdihne, obrne obraz proti vetrobranskemu steklu, prižge motor in se odpelje. Postopoma postajajo ulice vse bolj natrpane in bolj osvetljene z neonskimi napisi. Brisalci vetrobranskega stekla začnejo glasneje škripati, ko se dež spremeni v pršič.
"Zdaj lahko izklopiš brisalce," reče Luke tiho. Remi to stori in njegovo srce ne bije več. Oba molčita in strmita skozi mokro vetrobransko steklo.
"Si lačen?" vpraša Luka.
"Lahko bi nekaj pojedel, kaj pa ti?" odgovori Remi.
"Jake's je na poti, zato se lahko tam ustavimo, da malo prigriznemo," pravi Luke in gleda skozi steklo na vratih in opazuje ljudi, ki hodijo.
Nekaj minut pozneje Remi parkira avto pri Jakeovi kavarni ter ugasne motor in žaromete. Oba stopita iz avtomobila in hodita čez kamenčke in pesek, dokler ne prideta do vrat in vstopita. Tako Remi kot Luke nosita zapete dolge črne plašče in črne čevlje. Jake's cafe ima zatemnjene luči, vijolične in rumene. Kavarna je prostorna in polna kavčev in klubskih mizic, brez stolov ali taburejev, razen v baru, kjer dela Jake. Vsak par trosednih sedežnih garnitur stoji nasproti drugemu, ločen s kratko, pravokotno klubsko mizico. Glasba je ravno dovolj glasna, da so pogovori neslišni drugim parom sedežnih garnitur. Luke in Remi slečeta plašča in se usedeta drug nasproti drugega. Pride natakarica, oblečena v črne hlače in rdeč top s predpasnikom.
– "Kaj vam lahko prinesem?"
– »Živjo Sara, sir na žaru in…. imaš svež sok?"
– “Samo pomaranča in jagoda sta sveži.”
– "Dobro, daj mi mešanico teh dveh."
– »Seveda… Kaj pa ti Remi?«
– "Enako kot on, ampak v mojega dodajte malo manga."
– »Sam jih bom zmešal. Jake bo kmalu pri vas.
Remi poka v sklepih in nato po nekaj raztežajih; s komolcem se nasloni na blazino kavča in položi nogo na mizico. Tudi Luka se malo pogrezne v kavč, a s prekrižanimi nogami.
– “Luke, že vrsto let sem tvoj prijatelj …”
– “Da, in kot prijatelja bi te prosil, da o tem ne govoriš nikomur, tudi meni.”
– “O tem ne bom govoril z nikomer, vendar se morava o tem pogovoriti samo enkrat.”
– »Pozneje ti bom razložil. Ni bilo čarovništvo, če tako mislite.«
– »Kaj je bilo potem? Skriti zvitki templja Shaolin?
- "To je smešno."
– »Ne poskušam ti biti pokroviteljski. In imaš prav, poznava se že tako dolgo in česa takega še nisem videl v življenju. Zato mislim, da si zaslužim vedeti ..."
– »Katerega dela 'Nočem govoriti o tem' ne razumeš? O tem se bomo pogovarjali ob pravem času, to pa ni pravi čas.”
Sara pride s pladnjem. Na mizo postavi pijačo in krožnike. Jake stoji za njo in čaka, dokler ne konča. Poljubi jo na lice, ko odide, nato pa se usede k Luku: "Že nekaj časa je minilo. Koliko zadetkov ti je še ostalo?"
Remi se počuti odtujenega od pogovora, zato raje posluša in žveči svojo hrano ter pije njegov sok. Luke je počasneje, saj ga zmotijo s pogovorom. Jake je visok s postavenim telesom, z odlepljenimi brki in kozjo bradico ter z gostimi črnimi lasmi z dolgimi ožganimi stranmi.
– "Še tri za ta mesec."
– »Prekleto! Torej se bo res zgodilo. Te dni gledam preveč novic. Res lahko čutiš, da se dogaja.«
– »Ko smo že pri novicah, ali ni Fox čez 10 minut?«
– »Tako je rekel Džingis. Ta tip ni nikoli točen za nič. Bomo videli."
– »Vidim, da je vaša kavarna nabito polna. Je samo nocoj?«
– »Ali me hecaš? Odkar je Starbucks propadel, smo skoraj podvojili dobiček.”
– »To je res dobro slišati. To so novice, ki nam povedo, da naše delo ni zaman.”
Remi prekine: "Da, ampak toliko nas je bilo ujetih in mučenih in nikoli ne veš, kdaj pridemo na vrsto."
Jake odgovori: »O čem govoriš? Kar naprej izvajajo naključne aretacije in sporočajo medijem, da so ujeli osumljence ali da imajo veliko sled. Vendar vemo, da niso dobili ničesar, ker so vsi naši člani še vedno prosti in delujejo.«
»Ko sem rekel midva, nisem govoril le o skupini,« odgovarja Remi, »ampak kot v naši skupnosti; naša mesta; naši ljudje.”
"To počnejo že preden smo začeli." Luke pravi: »To počnejo, odkar so začeli bombardirati javna mesta, kot so postaje podzemne železnice, letališča in hoteli; in za to krivijo grešne kozle. Edina razlika je tokrat, da tarče nismo mi, ampak oni.”
Jake prikima v znak strinjanja in doda: »Morate priznati, da je večina ljudi tako neumnih in brez domišljije ... Kar naprej so verjeli zgodbam, ki so jim jih na žlico podajali mediji, ne da bi se kdaj vprašali, zakaj neobstoječi teroristi napadajo civiliste, ko je koren njihovega problemi so prihajali od oblastnikov. Verjetno so verjeli, da si teroristi izbirajo lahke ali mehke tarče, ker so tisti na oblasti izjemno utrjeni in nedosegljivi. Toda v zadnjih 4 mesecih se je to že več kot 17-krat izkazalo za napačno.”
Luči v kavarni za trenutek ugasnejo in se ponovno prižgejo. Nato se od daleč zasliši subtilen zvok; nezamenljiv zvok; zvok eksplozije. Jake signalizira Sari, ki preklopi glasbo na NPR: »Dve stavbi so zadeli – kar trdijo priče – rakete bojnih letal. Obe stavbi sta sedeža CNN in NBC. "To je namerni napad na svobodo tiska v naši svobodni državi," je kmalu zatem dejal predsednik. Od zdaj obe oddajni omrežji ne delujeta.” Naključne množice v kavarni žvižgajo in vzklikajo, ko izvejo novico.
"Mislil sem, da si rekel, da Genghis lovi Foxa," pravi Remi.
»Eksplozija, ki ste jo začutili pred nekaj sekundami, je bila zagotovo Fox. Napadi na CNN in NBC so bili pred pol ure,« pravi Jake.
Luke se rahlo nasmehne in reče: »To je bil dober dan. Lepo te je bilo videti Jake. Skrbi zase."
Remi in Luke vstaneta, si znova oblečeta plašče in odideta iz kavarne. Takoj, ko potisnejo vrata, mežikajo. Ogromne bliskavice, vključno z eno iz helikopterja, ki mrgoli naokoli, in vanje so uperjene puške z rdečimi laserji. Iz zvočnika do njih pride glas: »Roke gor. Ne upirajte se aretaciji.”
Jake in Sara se počasi umakneta iz nadstropja kavarne in za seboj pustita druge natakarje, da skrbijo za stranke, medtem ko se povzpneta na streho stavbe. Rosenje je prenehalo in nič drugega kot hladen veter jim je še vedno pihal v obraze. Hitro se napotijo proti robu strehe, kjer odstranijo ogromno sivo odejo, odkrijejo štiriglavi lansirnik raket in kupolo. Sara dobi kupolo in počasi meri na sprednjo črto SWAT. Veter ji močneje piha v obraz in lase.
SWAT zvočnik ponovi: »Roke gor sem rekel. To je tvoje zadnje opozorilo.” Remi počasi dvigne roke in z glasno in jasno napovedjo reče: »Delaš smrtno napako. Nočemo, da bi bil kdo poškodovan. Odložite orožje, se vrnite v avtomobile in pojdite domov.
Nato na stotine modrih laserskih kazalcev zasveti nad očmi specialcev, da bi pritegnili njihovo pozornost. Zdaj se spogledata in vidita modre žarke, ki kažejo na njune prsi in glave. Helikopter, ki roji zgoraj, usmeri svojo svetlobo na streho kavarne. To je bila nesrečna napaka.
Jake izstreli eno raketo. S tako kratkega dosega helikopter nima časa odvrniti udarca. Razstreljena je na koščke z veliko ognjeno kroglo, ki zdesetka črno nebo. Takrat policisti SWAT pogledajo navzgor in Luku in Remi ponudijo popolno priložnost za pobeg. Oba tečeta v nasprotni smeri in pustita avto za seboj. Tanki SWAT ciljajo na streho kavarne, vendar je Jake že izstrelil dva izstrelka, Sara pa začne z ognjem pršiti SWAT-ovce, njihove avtomobile in telesa pa vrže v zrak.
– »Od kod jim to orožje?! Prekleto!" zakriči vodja operacijskega poveljniškega centra SWAT nad dispečerjem: »Poslal bom nazaj, samo še malo počakaj. Zdravo? Me lahko bereš?"
– "Gospod, letalske sile so odobrile in tarča bo zadeta v 10 sekundah." reče en častnik, ki prekine vodjo operacijskega poveljniškega centra SWAT.
Medtem v Jakeovi kavarni postane zelo tiho. Celotna enota SWAT je bila uničena. Sara si odveže predpasnik in se usede k stolpiču. Jake ponovno napolni lansirnik izstrelkov in si nazaj obleče sivo odejo. Začne hoditi k Sari, a se ustavi, ko zasliši škripanje na črnem nebu, ki para zrak. Nekaj sekund kasneje ducat srebrnih kroglic v velikosti pesti odskoči čez streho in se začne zelo hitro vrtinčiti v zraku 3 metre nad streho. Jake skoči čez Sarino telo. A ni bil dovolj hiter. Kasetne bombe so oba že poškropile s stotinami 4-palčnih žebljev, ki so se zarili globoko v njuna telesa in trgali njuno meso.
ZNetwork se financira izključno z velikodušnostjo svojih bralcev.
Donate