"O le faʻateleina o feteʻenaʻiga ma le Iunaite Setete, na tuliesea ai e le Peresetene Nicolás Maduro o Venesuela le taitai sili o Amerika," o le faitauga lea o le fuaiupu muamua o le New York Times faʻasalalauga o le au failotu e toʻatolu na tuliesea e Peresitene Maduro i le Aso Gafua ("Faʻatasi ai ma Tuʻuaʻiga o Sabotage, Venesuela Faʻateʻaina 3 US Embassy Officials," saunia e William Neuman, NYT, Oketopa 1, 2013, p.A6). Ina ua uma ona faamatala atu e faapea, na tuuaia e Maduro le au failotu i le faaosofia o le sabotage ma le tetee i le itu teteʻe, o le vaega o totoe o le tusiga o loʻo faʻaauau pea ona fai mai, "O faʻateʻa o le faʻateʻaina lea o le malo lata mai i Uosigitone e Mr. Maduro talu ona avea o ia ma peresitene o le atunuu ua leva. ..." ma o Maduro o loʻo faʻamoemoe e "valiina le Iunaite Setete o se malo faʻatupu e faʻaleagaina lana malo."
I se isi faaupuga, o le malo o Venesuela o loʻo faʻaleagaina sootaga i le va o Caracas ma Uosigitone ma o le malo o Amerika o se tagata mamaʻi na afaina i le tautala a Maduro ma atonu e le o se osofaʻiga faʻapitoa. O le mea moni e faapea o le US muamua na amataina toetoe lava o taimi uma i le leaga o sootaga i le va o le US ma Venesuela e faigofie ona aveese i le tusiga a Neuman.
Mo se faʻataʻitaʻiga, o le amepasa filifilia o Larry Palmer, ia Aokuso 2010, o le na muamua faia ni faʻalavelave i le militeri a Venesuela ma faʻaleagaina ai lona taliaina e avea ma amepasa a Amerika i Venesuela. Ma, ia Me o le 2011, na tuʻuina atu ai e le US faʻasalaga i le kamupani suauʻu a Venezuela PDVSA mo le faia o pisinisi ma Iran. Mulimuli ane i lena lava tausaga, na tuuaia ai e le pulega a Obama le toafa o le malo o Venezuelan i le tuuina atu o le lagolago i le guerrilla a Colombia, le FARC, ma le faia o faasalaga i nei ofisa. E le'i leva ae tuuaia e Obama le malo o Chávez i le taofiofia o aia tatau a tagata ma le solia o mataupu faavae faatemokalasi i Venesuela. Ia Ianuari o le 2012 na amata ai e Obama ona faateʻa le konesula a Venesuela i Miami ona o le tuuaia o le auai i se galuega taulamalama faasaga i le US a o nofo o ia i Mekisiko i le tausaga na muamua atu. O le mea na tupu na ia feiloai ai ma se tasi e fesoʻotaʻi ma le tetee a Venezuela na taumafai e maileia o ia e ala i le fai mai o loʻo i ai faʻamatalaga e uiga i fale faaniukilia a Amerika. E ese mai i le feiloai ma se tasi na taumafai ma le le manuia e tuʻuina atu ia te ia ni faʻamatalaga sese, na te leʻi faia lava ni gaioiga tau sipai. Mulimuli ane, o le aso na maliu ai Chávez, na faʻaalia ai e Maduro e toʻalua le au failotu a Amerika o loʻo feiloaʻi ma taʻitaʻi o le militeri Venesuela, ma fautuaina ai fuafuaga faʻaletonu.
Faitauina o le Times Niu Ioka i luga o sootaga US-Venezuelan, e mafai e se tasi ona maua le lagona e le o se mea o nei mea ua taʻua i luga na tupu pe afai latou te faia, e leai se uiga ma e le tatau ona maua se tali mai le malo o Venezuelan. O le mea moni na tali atu le malo o Venesuela i taimi uma ma e leʻi taliaina nei gaioiga e mafai-i le NYT vaaiga i le lalolagi-na o lona uiga o le malo Venesuela a le o seoli-naunau i le sabotaging US-Venezuela sootaga ma/po o nei gaioiga ua na o se ulaula e faʻafefe ai mai faafitauli i totonu o Venezuelan.
O le faalavefau o le mea tonu lea na fautua mai ai Neuman ina ua ia sii maia Michael Shifter, peresitene o le Inter-American Dialogue, “E manaomia e ia [Maduro] ni mea faalavefau ma mea faalavefau … O le tulaga e matua faigata lava i Venesuela e manaomia ai ona ia sailia se oti, ma e faigofie ma faapolokiki. e matua faaosooso lava e tuliesea le au failotu a le Iunaite Setete,” ma na sosoo ai ma Neuman i lana lava faamatalaga e faapea “ua faateteleina le leaga o le tamaoaiga o le atunuu.”
Ona o le leai o se faʻamatalaga e uiga i gaioiga muamua a Amerika e faasaga ia Venesuela, o le faʻalavelave e foliga mai o se faʻamatalaga faʻamalosi mo osofaʻiga a Maduro e foliga mai e le talafeagai e faasaga i le pulega lelei a Obama. Ae paga lea mo lenei tala, o mea moni e le fetaui lelei. O lona uiga, e ui o loʻo taʻua e le tusiga le maualuga o le tau o le 45 pasene mo le 2013 e oʻo mai i le taimi nei, ae ua le mafai ona taʻua le faʻaitiitia o le tamaoaiga talu ai nei, mai le maualuga o le 6.1 pasene ia Me 2013, ma paʻu i le 3.2 ma le 3.0 pasene ia Iulai ma Aukuso. E le gata i lea, e ui ina vaivai le tamaoaiga, ae ua fesuisuiai i le va o le 0.5% i le 2.6% i le kuata o lenei tausaga. O le isi vaega o loʻo tusia e uiga i le tele o le le lava, ae o nei foi ua faʻaitiitia le faʻalavelave nai lo le amataga o lenei tausaga, e tusa ai ma faʻamaumauga aloaia. I se faapuupuuga, e ui e leai se masalosalo o faafitauli tau tamaoaiga i Venesuela, ua latou alualu i luma talu ai nei, e feteenai ma le faamatalaga a Neuman o le tulaga ua "faasolosolo ina leaga."
Faʻapea foi, e foliga mai o le Times Niu Ioka o loʻo naunau e tuʻuina atu fili aloaʻia o le US e le mafaufau ma faʻaʻoleʻole, ae o le malo o Amerika o le tagata mamaʻi na afaina i nei fili. Ae ui i lea, e le tatau ona matua faigata tele ona talitonu o atunuu e taua tele, e pei o Venesuela, o loʻo i ai se tasi o suauʻu faʻaagaaga sili ona tele i le lalolagi, o le a avea ma faʻamoemoega a le US faʻalavelave (pe leai). I le uma, i le lauga a le UN talu ai nei a Obama na ia folafola mai, e faatatau i Sasaʻe Tutotonu, "O le a matou mautinoa le tafe saoloto o le malosi mai le itulagi i le lalolagi." E leai se mafuaʻaga e faʻamoemoe ai le US e togafitia Venesuela i se tulaga ese, aemaise lava pe a mafai e Obama ona faʻamoemoe i le Times Niu Ioka e tu'uina atu fa'alavelave fa'asalalau e mana'omia.
Gregory Wilpert ose sociologist, activist, ma tusitala freelance.
O le ZNetwork o loʻo faʻatupeina naʻo le agalelei o ana tagata faitau.
lafo