GREG WILPERT: O le Real News Network, ma o aʻu o Greg Wilpert i Baltimore.
O se tasi o manatu autu o le pulega o le Trump ma le tetee a Venesuela o loo mafatia Venesuela i se fesoasoani agaalofa e le masani ai ona o lona tamaoaiga ua paʻu. E tusa ai ma i latou, o le mafuaʻaga o le faʻalavelave tau tamaoaiga ma le malaga mai Venesuela o loʻo taoto i le taumafaiga e fausia faʻaagafesootai i Venesuela.
DONALD TRUMP: Ae o se mea faanoanoa tele. Matou te le o sailia se isi mea nai lo le tausia o le toʻatele o tagata o loʻo matelaina ma feoti i luga o auala. O le mea o loʻo tupu iina o se faʻalumaina. O se tasi lenei o atunuu sili ona tamaoaiga i le lalolagi, ma ua teʻi lava ua naʻo, o le matapeʻapeʻa, o le mativa. Leai se meaai, leai se vai, leai se ea malulu, leai se mea.
GREG WILPERT: O le tu’ua ai o le fesili pe ua tatau ona ta’ua le tulaga o se fa’alavelave alofa, o se mea na finauina e le ali’i Fa’apitoa Fa’apitoa a le UN, Alfred de Zayas, o le mea e le mafai ona finauina o lo’o i ai se fa’alavelave tau tamaoaiga i Venesuela. O le a tonu lava le mea na tupu mai ai lenei tamaoaiga, faʻalavelave faʻatasi ma lona hyperinflation ma le le lava? O ai e sese? Ma e tuuaia ea le socialism? Ma e mafai e Venesuela ona alu ese mai lenei faʻafitauli tau tamaoaiga?
Ae tatou te leʻi suʻesuʻeina le tamaoaiga o Venesuela i le taimi o le au peresitene o Maduro, e talafeagai le vaʻavaʻai puupuu i le taimi aʻo leʻi avea Maduro ma tofi. Talu mai le senituri lona 20, sa avea Venesuela ma atunuu tele e auina atu ai suauu. O le mea moni, i le 1920 Venesuela o le lalolagi sili ona tele e faʻatau atu suauʻu. O le gaosiga o suauʻu i Sasaʻe Tutotonu e leʻi sili atu i Venesuela seia oʻo i le 1960s. E pei lava o aso nei, i lena taimi, o suauʻu auina atu i fafo na sili atu i le 90 pasene o tupe maua mai Venesuela. O le taunuuga, o isi ituaiga uma o le tamaoaiga o le tamaoaiga, e pei o faatoaga, na paʻu i se vaega itiiti o le tamaoaiga o le atunuu. O le umi lava na siitia ai le tau o le suauu, lea na latou faia lelei lava seia oo i le faaiuga o le 1970s, na tuputupu ae le tamaoaiga o Venesuela faatasi ai ma le siitia o tau o le suauu. Na faʻateleina le tamaoaiga ina ua faʻalua le tau o le suauʻu i le 1978 o le suauʻu a le OPEC.
Ae ui i lea, i sina mea itiiti, na amata ona oʻo i le tau o le suauʻu i se vaega o le le mautonu ma e oʻo lava i le paʻu, na pa'ū i lalo ifo o le $ 10 i le paelo i le 1998, le tausaga na filifilia ai Chavez e avea ma peresitene o Venesuela. Faatasi ai ma lenei le mautu o le tau o le suauu, o le tamaoaiga o Venesuela na faʻafefe foi mai le tasi faʻalavelave i le isi. O le mea lea na maua ai le talaaga mo le palota a Hugo Chavez i le 1998. Na fiu tagata Venesuela i le le mautonu o le tamaoaiga ma le paʻu faifaipea. O le GDP moni mo tagata taʻitasi na paʻu i le 27 pasene i le 20 tausaga i le va o le 1979 ma le 1999. I le taimi nei, na siitia le mativa mai le 15 pasene i le sili atu i le 65 pasene. O le gaioiga muamua a Chavez i le itu tau tamaoaiga o le siitia lea o tau o le suauu. Na ia taamilo i atunuu o le OPEC ma taloina le fono lona lua a ulu o le setete o OPEC i Caracas i le faaiuga o le 2000 e faatalitonu ai sui o le OPEC e tausisi i le gaosiga o le suauu ma siitia le tau o le suauu. Na faasolosolo malie lava ona siitia le tau o le suauu, faatasi ai ma se siitaga faaopoopo ona o le taua a Iraki i le 2003. Na faaauau pea ona siitia le tau o suauu i lenei vaitau, ma oo atu i le maualuga o le $140 i le paelo a o lei paʻu le Lehman Brothers ma le faaletonu tau tupe o le lalolagi i le 2008. E faapena foi Venesuela. fa'ateleina le tamaoaiga ma fa'atupula'ia le GDP a tagata ta'itasi, fa'atuputeleina i le 35 pasene, ma pa'u le mativa i le afa mai le 54 pasene i le 27 pasene o aiga i le va o le 2003 ma le 2007.
O se vaitau fou o le le mautonu na setiina i le mulimulitaia o faʻafitauli tau tupe a le lalolagi ina ua filifili Chavez e faʻaitiitia tupe faʻaalu a le malo ona ua paʻu tupe maua mai le suauu. A'o toe fa'aleleia tau na toe fa'aleleia fo'i le tamaoaiga. O se faitioga masani i le pulega o le tamaoaiga a Chavez i lenei vaitau o le le faʻaaogaina o tupe maua mai le suauʻu e faʻalauteleina ai le tamaoaiga. Ae peitai, e le sa'o tele lenei mea. Sa taumafai Chavez e fa'avasega le tamaoaiga e ala i le teu fa'afaigaluegaina o le faitau piliona o tala mai tupe maua mai le suau'u i fa'ato'aga ma fale gaosi oloa fou, e amata mai i telefoni feavea'i i ta'avale i uila i mea tau petrochemical. E le gata i lea, o le tele o tupe teufaafaigaluega i polokalame tau aʻoaʻoga na faʻamoemoe e fesoasoani i le faʻalauteleina o le tamaoaiga.
Ae ui i lea, na i'u lava ina le manuia nei taumafaiga i le fa'avasegaina. Na latou toilalo mo mafuaaga vavalalata e lua. Muamua, talu mai le 2003, na faʻatinoina e le malo se fesuiaiga o tupe faʻamautu ina ia mafai ai ona pulea le vaʻaia o tupe faavae ma le faʻaititia o ana tupe, ma o se auala foi e fesoasoani ai i oloa taua e ala i le faʻatagaina o tagata faʻaulufaleina mai o mea e pei o meaʻai ma vailaʻau e maua le avanoa i tupe taugofie. . Sa lelei le faiga o fesuiaiga o tupe pe afai e lava tala e sau i le tamaoaiga. Ae peitai, ina ua amata ona paʻu le tau o le suauu, muamua i le 2008 ma toe foi i le 2014, na faaitiitia e le malo ana fesoasoani mo le faatauina mai o tala i le fua faatatau aloaia ma faapea ai mo oloa faaulufale mai. O lona uiga ua pa’u i lalo oloa mai fafo ma ua siisii foi tau, ua fa’avela ai le tau o oloa. Na taumafai le malo e faatumauina tau maualalo e ala i le taofimau i le tau o fesuiaiga o tupe, ma e ala i le faʻaofiina o le faʻatonutonuina o tau. Ae o le gaioiga o maketi uliuli na faʻafefeina nei faiga faʻavae, e oʻo atu ai i le tele o tau, faʻalavelave tau, ma le tele o avanoa mo faiga piʻopiʻo.
O le taimi lava na maliu ai Peresitene Chavez mai le kanesa ia Mati 2013, o le mamafa o le tupe i le tulaga o le fesuiaiga o maketi uliuli na toe afaina ai. O le va i le va o le fesuiaiga o tupe aloaia ma le fesuiaiga o maketi uliuli na amata ona faateleina i tulaga e le masani ai, ma atili ai ona faateleina le tau o le tamaoaiga, faiga piʻopiʻo, ma le le lava. Ina ua paʻu le tau o le suauʻu i le tausaga muamua a Maduro i le tofi, faʻaititia le faʻaulufale mai, o lenei taamilosaga leaga na toe faʻateleina. Na taumafai Maduro e fetuutuunai ana faiga faavae tau tamaoaiga i lea taimi ma lea taimi e ala i le fetuutuunai o le fesuiaiga o tupe aloaia, ae o le va i le va o le fesuiaiga o tupe aloaia ma le tau o le maketi uliuli na faaauau pea ona tupu, ma o le tala na faatauina i le tau aloaia na iu lava ina tau na o le 1/100 o le a. e tau i le maketi uliuli. Ma i le 2015 na tautino mai ai e Peresitene Obama Venesuela o se "faafefe e le masani ai ma tulaga ese i le saogalemu o le atunuu o le Iunaite Setete," ma faatagaina ai o ia e faia ni faasalaga e faasaga i tagata taʻitoʻatasi o le malo lea na tuuaia e le US i le aafia i fualaau faasaina po o faiga piʻopiʻo. O nei faʻasalaga, e ui lava na faʻatatau i tagata taʻitoʻatasi, na amata ai se faʻalavelave tau tupe i luga o fefaʻatauaiga tau tupe a Venesuela ma faʻamatalaga faletupe, ma mafua ai le tapunia o teugatupe, ma faʻateleina ai le faigata o fefaʻatauaiga o oloa mai fafo ma tupe mo le malo.
Ia Aukuso 2017, na matua faʻamalosia ai e le Peresetene Trump le faʻasalaga e ala i le faʻasaina o faʻalapotopotoga a Amerika ma tagata taʻitoʻatasi mai fefaʻatauaʻiga i aitalafu a Venesuela. O le mea lea na le mafai ai e Venesuela ona toe faʻatulagaina ana aitalafu, ma faʻatapulaʻaina ai le mafai e le malo ona auai i fefaʻatauaiga faavaomalo. E leʻo se mea na tupu na amata ai ona paʻu le gaosiga o suauʻu a Venezuela i le taimi lava e tasi na faʻamalosia ai le pulega o le Trump. O pisinisi suauʻu a Venesuela e faʻalagolago i vaega taua e sui ma suauʻu mai le US, lea e le mafai ona toe faʻaulufale mai. O le iʻuga o le gaosiga o suauʻu Venesuela na faʻaitiitia mai le tusa ma le 2 miliona paelo i le aso i le 1.2 miliona i le va o Aukuso 2017 ma Aukuso 2018. O le vave faʻaitiitia o tupe maua mai le suauʻu mai le $ 93.6 piliona i le 2012 i le $ 30.9 piliona i le 2018 na mafua ai le faʻaitiitia vave o oloa mai fafo. O oloa faaulufale mai na toetoe lava a faaitiitia mai le $66 piliona i le 2012 i le $11 piliona i le 2018. O lenei faaitiitia o oloa faaulufale mai, faatasi ai ma le ave faananā o ana oloa fesoasoani tele i tuaoi tuaoi o Pasila ma Kolomupia, e mautinoa lava ua le lava meaai ma vailaau.
E oʻo atu i le tuai o le 2017 o le le lava ma le tau o le tau na matua leaga lava na tupu ai le hyperinflation. Na faʻaauau pea ona faʻatupulaia le tau o le tau ona o le taʻamilosaga leaga o le vaʻavaʻa faʻatupulaia i le va o le fesuiaiga o tupe aloaia ma le fesuiaiga o maketi uliuli. Talu ai ona o le tele ma le tele o oloa na faaulufale mai e aunoa ma se fesoasoani, na faamalosia ai tagata Venesuela i se tulaga e faaalu ai a latou tupe i le taimi lava na latou mauaina ai, ina ia mautinoa e leai se aoga a o iai i latou. Ua manatu nisi o le aufaipisinisi o tupe maua na leiloa e Venesuela ona o le faaitiitia o le gaosiga o le suauu e tusa ma le $6 piliona i le tausaga. E le gata i lea, o faʻasalaga ua taofia ai Venesuela mai le toe faʻafoʻiina o le $ 1 piliona o tufatufaga i le tausaga mai lana kamupani suauʻu US-based CITGO. Ua fa'atatau nei e le malo o Venesuela o le aofa'i o tupe leiloa a le malo i le fa tausaga talu ai ona o fa'asalaga e tusa ma le $30 piliona. O tupe maua na leiloa ona o faʻasalaga, o le faʻaititia o le tau o le suauʻu, ma le hyperinflation na fausia ai se afa lelei o le tamaoaiga lea na fesoasoani i se faʻaititia tele o le tamaoaiga o Venesuela. E oo atu i le 2017, ua pa'ū le GDP i le 2/3 e tusa ai ma lona tulaga i le 2012.
O le fesili tele i le taimi nei o loʻo tumau pea pe na mafai e Chavez ma Maduro ona taulimaina le tamaoaiga i se tulaga ese ina ia le oʻo i le tulaga mataʻutia o loʻo i ai nei. O lenei fesili e faigata ona taliina, ae masalo e tolu mataupu fesoʻotaʻiga macroeconomic na le mafai e Chavez ona foʻia i le taimi o lana peresetene. Muamua, e pei ona finauina e le toatele, na le mafai e Chavez ona aveese Venesuela mai le suauu. Peitaʻi, e pei ona taʻua muamua, e lē ona o le leai o se taumafai. O Chavez na fa'afaigaluegaina le faitau piliona i le tele o taumafaiga eseese e fa'ateleina ai suau'u, gaosiga, ma fa'ato'aga. Ae ui i lea, o le mea e taʻua e le aufaipisinisi o le 'Dutch disease' na maua, lea na faʻatauvaʻa ai tupe a le atunuʻu, ma o nei fale fou e le mafai ona faʻatauvaʻa ma oloa e sili atu ona taugofie, ma faʻaleagaina ai.
Lona lua, e le'i amanaia e Chavez le tau o le suau'u. O le mea moni, i le amataga o lana au peresitene na manatu Chavez o le le mautonu o se faafitauli ma lagolagoina le fausiaina o se faaputugatupe a le malo e taʻua o le Macroeconomic Investment and Stabilization Fund. Na fuafua e tuu ese tupe mo le taimi e maualuga ai le tau o le suauu, ma mafai ai e le malo ona utu i ai pe a paʻu le tau, ma mafua ai ona faʻafefe le tafe mai o tupe maua mai le suauu. Ae ui i lea, ina ua uma le tapunia o pisinisi suauu i le 2003, ina ua matua le lava tupe maua ma ua amata ona vave siitia le tau o le suauu, na amata ona taumatemate e le aufaipisinisi suauʻu e uiga i le maualuga o le suauu ma le le maalofia o le paʻu o le gaosiga o le suauu. O tala fa’atatau sa fa’asalalau i le taimi lea e le o toe umi ae o’o le tau o le suau’u i le $200 i le paelo. Na talepe e Chavez le tupe, ma le talitonu ua le toe manaʻomia.
Lona tolu, ina ua mae'a le tapunia o pisinisi suau'u i le 2003, na fa'alauiloa ai e Chavez se tau fa'amautu fa'amautu fa'atonutonu. E leai se masalosalo na tatau ai i lena taimi ona o le taufetuli i luga o le tupe Venesuela, le Bolivar, i le maeʻa ai o le taumafaiga faʻafuaseʻi i le 2002 ma le tapunia o pisinisi suauʻu i le 2003. Afai lava e tafe le suauʻu tupe maua ma faʻateleina, e sa fai si faigofie le faatumauina o lea fua faatatau o fesuiaiga. Ae ui i lea, e oo atu i le 2013 ina ua maliu Chavez, o le va i le va o le tau aloaia ma le fua faatatau o le maketi uliuli ua tupu tele ma o se fetuunaiga o lona uiga o le tele o faaletonu o le tamaoaiga, lea na le manao ai Maduro, ma atonu e le mafai e le malo, ona lamatia.
Ma le mea mulimuli, e le mafai ona tatou tuua le aafiaga o faasalaga. E pei ona taʻua muamua, o lo latou aafiaga e matuā leaga lava. Ae e le o le mafuaaga lea o le amataga o le faaletonu o le tamaoaiga. Ae, o aʻa o le faʻalavelave e mafai ona maua i le tele o tupe faʻavae ma taumafaiga faʻatasi e faʻatumauina se fua faʻatatau o fefaʻatauaiga. O le leai o se gaioiga i le feagai ai ma le faʻatupulaia o tau faʻalavelave ma le eseesega o tau i le va o Venesuela ma ona tuaoi, ma le le mafai ona foia faʻalavelave faʻavae mo le faʻalauteleina o le tamaoaiga, o faʻasalaga ua sili atu ona leaga le tulaga, ma i luga o le mea ua sili atu ona leaga. e toetoe lava a le mafai e le malo ona faia se faʻasaʻoga, ona e leai ni aʻoaʻoga e faia ai.
Lenei Greg Wilpert mo le Real News Network. Faafetai mo le auai mai ia i matou.
O le ZNetwork o loʻo faʻatupeina naʻo le agalelei o ana tagata faitau.
lafo
1 manatu
E pei ona faamanino mai e Greg, o mea e seasea foliga mai i le aufaasālalau autu, ma o le a le mea o loʻo faʻaosoina ai lenei ala o faasalalauga i le taimi nei e sili atu ona leaga ona o loʻo i ai se taʻavale faʻatulagaina e faʻaumatia Venesuela i auala uma e mafai ai, mo le taimi nei, e le o se osofaʻiga a le militeri a le US. malosi fa'aalia.
Mo se faʻataʻitaʻiga, matou te faʻalogo o Colombia o loʻo talia le 1.5 miliona mai Venezuela, sili atu pe itiiti ifo o ni tagata sulufaʻi. Pe sa'o pe leai, atonu tatou te le iloa. Ae ua leva ona maua lipoti fai mai atonu e faaluaina mai Kolomupia i tausaga talu ai ona o le mea moni o Colombia atonu o nofoaga sili ona sauā ma piʻopiʻo i Latina Amerika, ae naʻo le pau lea o le uo avanoa e maua e le US i lena eria. ma le tasi e naunau e iai ni fa'afitafita a Amerika. Ioe, e le faʻamoemoe le pulega a Amerika e iloa e le tagatanuu masani lenei mea i le US. O le tamaoaiga Colombian mo le tele o tausaga sa i ai se vaega tele o fualaau faasaina e faalagolago i ai, ae o le mea moni o le a le faia e le US se tala i lenei mea. E le faigofie ona fa'ailoa ma tumau i nei mataupu, ae o lo'o i ai se fa'ata'ita'iga umi ma masani o le a'afia a le US.