Vir: Ljudski odpor
Svet pravi ne vojni z Iranom in ZDA z Bližnjega vzhoda. V soboto je v ZDA in po svetu potekalo na stotine protestov z enotnim glasom "Brez vojne". Ti protesti so solidarnost z množičnimi protesti v Iraku, ki pozivajo ZDA, naj odidejo od tam, kjer so zdaj okupacijska sila, saj jih je vlada pozvala, naj odidejo.
O teh protestih in vstaji zaradi ostanka ZDA v Iraku ameriški korporativni mediji ne poročajo. Milijoni ljudi so se udeležili obeležij za generala Sulejmanija in Abu Mahdija al-Muhandesa, potem ko so ZDA izvršile atentat nanju. Zdaj so milijoni protestirali proti zavračanju ZDA, da zapusti Irak. Pentagon ve, da so ameriške enote v Iraku vsak dan, ko ZDA ostanejo v tej suvereni državi, izpostavljene večjemu tveganju.
Opozorila so bila poslana. Poročila i24 News da je danes v bližini ameriškega veleposlaništva v Bagdadu padlo do pet izstrelkov. "Nedeljski napad je bil druga noč zapored, da je bila napadena zelena cona, in 15. napad v zadnjih dveh mesecih, da so bile tarče ameriški objekti."
Pentagon bo moral povedati predsedniku Trumpu, da ima dve možnosti za zaščito ameriških enot. Prva izbira je spoštovati zakon in zahteve iraške vlade in zapustiti Irak. Druga možnost je eskalacija in vključitev več deset tisoč vojakov ter protiraketnih sistemov. Iran je ZDA pokazal, da ameriška vojska ni mogla ustaviti iranskih izstrelkov, tudi ko so jih opozorili, da bodo napadli bazo z nekajurnim obvestilom, da bi osebje lahko odšlo. Iran je tudi pokazal, da lahko sestreli ameriška brezpilotna letala nad Hormuško ožino.
ZDA morajo zapustiti Irak in Bližnji vzhod ter prenehati groziti Iranu, sicer tvegajo, da bodo porabile stotine milijard dolarjev in tvegale življenja ameriških vojakov. Vse to za nafto, za katero predsednik Trump pravi, da je ZDA ne potrebujejo. V tej dobi, ko se mora gospodarstvo s fosilnimi gorivi končati, je čas, da ZDA odidejo z Bližnjega vzhoda.
Množični protesti v Iraku zahtevajo odhod ZDA
Telesur poroča, »Po ocenah poveljnika iraške policije Jaafarja Al-Batata je več kot 1 milijon ljudi v četrtek zahtevalo odhod ameriških enot iz Iraka s pohodom v Bagdadu, ki ga je sklical klerik Muqtada Al-Sadr tri tedne po umoru iranskega generala Qasem Soleimani."
Sporočilo protesta je bilo zelo jasno iz napisov in dejanj protestnikov. Transparenti so vključevali "Ne, ne ZDA in da iraški suverenosti", "Pripravljenost svobodnih narodov je močnejša od agresije ZDA" in "Globalni terorizem je narejen v ZDA" Še en znak je poslal zelo jasno sporočilo »Družinam ameriških vojakov Vztrajajte pri umiku vaših sinov iz naše države ali pripravite njihove krste.” [Poudarek v izvirniku] Protestniki so nosili zažgane slike Donalda Trumpa, drugi so dvigovali fotografije obraza ameriškega predsednika, prečrtanega z rdečim "X". Na govorniškem odru je bil velik napis: »Pojdi ven iz Amerike«.
Šiitski klerik Muqtada al-Sadr, ki je pomagal organizirati protest, je glede zahteve vlade, da ZDA zapustijo Irak, dejal: "Če ZDA izpolnijo te zahteve, potem niso agresorska država, ampak bodo ZDA postale" sovražna država«, če tega ne stori. Ajatola Ali Al-Sistani, najvišja šiitska verska avtoriteta v Iraku, je dejal, "da je treba spoštovati suverenost Iraka, neodvisnost njegove politične odločitve in njegovo ozemeljsko enotnost."
O Premier in parlament pozval ameriške enote, naj zapustijo Irak. V telefonskem pogovoru premier Abdel Mahdi je povedal državni sekretar Mike Pompeo da se pripravi na odhod iz Iraka. 24. člen sporazuma med ZDA in Irakom o vojakih navaja, da "ZDA priznavajo suvereno pravico iraške vlade, da kadar koli zahteva odhod ameriških sil iz Iraka." Pompeo je dal nespameten odgovor in spremenil ZDA v okupacijsko silo z besedami: "ZDA bodo ne umakni iz Iraka", vendar je nedosledno dejal, da "spoštuje svojo suverenost in odločitve." Predsednik Trump je Iraku zagrozil z besedami, da bo uvedel »sankcije, kot so jih nikoli videno prej« in »njen račun centralne banke pri Federal Reserve Bank of New York pri $ 35 milijarde lahko bi bilo ugasniti." Ameriški veleposlanik v Iraku Mathew Tueller dostavi iraškim uradnikom kopijo vseh možnih ameriških sankcij, s katerimi bi se Irak lahko soočil.
Ti odzivi so povzročili množične proteste. The grožnja ameriškim enotam je zelo realna. Viri v kabinetu premierja Mahdija so povedali, da si ZDA "sproščajo vojno in spreminjajo Irak v bojno polje", če ne odidejo. Opozarja: "ZDA se bodo soočile z močnim in legitimnim ljudskim oboroženim odporom."
Trenutni konflikt je treba obravnavati v kontekstu Iraka, ki so ga opustošile akcije ZDA. Sankcije Clintonove administracije so ubile 500,000 otrok, ameriška invazija in okupacija, ki je sledila leta 2003, pa je povzročila smrt več kot milijona Iračanov. V zadnjem času, ZDA poskušale izsiliti Irak z zahtevanjem polovice dobička iz nafte v zameno za škodo, ki jo je povzročila vojna ZDA. Ko se je predsednik vlade namesto tega za pomoč obrnil na Kitajsko, je Trump zagrozil Iraku. Iračanom je dovolj ameriškega posredovanja. Čas je, da Združene države odidejo.
Svet se pridružuje nasprotovanju vojni z Iranom in poziva ZDA z Bližnjega vzhoda
25. januarja je a Svetovni dan protesta je bil pozvan v znak solidarnosti z ljudmi Iraka in Irana. Protesti so potekali v več kot 210 mestih v 22 državah. Protest so organizirale številne protivojne organizacije, vključno z Združeno nacionalno protivojno koalicijo (UNAC), koalicijo ANSWER, CODE PINK, Black Alliance for Peace, Mednarodnim akcijskim centrom, Ljudskim odporom in številnimi drugimi.
je poudaril UNAC da je Iran žrtev ameriške agresije od državnega udara leta 1953 proti demokratično izvoljenemu predsedniku Mohammedu Mossadeghu. Temu je sledila brutalna vladavina iranskega šaha, ki so ga podpirale ZDA, do iranske revolucije leta 1979. Proti Iranu so bile takoj uvedene sankcije, ZDA pa so v letih 1980–1988 podžigale iransko-iraško vojno, v kateri je umrlo več kot milijon ljudi. Leta 1988 so ZDA sestrelile iransko civilno potniško letalo in pri tem ubile več kot 290 iranskih civilistov, za kar se ZDA še vedno niso opravičile ali pojasnile. ZDA so uvedle stopnjevane ohromljive sankcije, ki so uničile iransko gospodarstvo in življenja njegovih državljanov. Trumpov enostranski odstop od jedrskega sporazuma je povzročil še več sankcij. Ukaz Donalda Trumpa za atentat na generala Soleimanija je bil vrhunec njegove kampanje »največjega pritiska« proti Islamski republiki Iran, ki so jo podpirali tako demokrati kot republikanci.
CODEPINK poslano odprto pismo prebivalcem Irana izraža, da so prebivalci Združenih držav "zgroženi nad dejanji naše vlade, da izzove vojno ..." in se opravičuje za nepremišljena dejanja predsednika Trumpa. Izrazili so nasprotovanje umiku Združenih držav iz jedrskega sporazuma, kampanji maksimalnega pritiska in atentatu na generala Soleimanija in zapisali: »Anketa za anketo razkriva, da si Američani ne želijo vojne z Iranom. Želimo končati vojne na Bližnjem vzhodu, v katere so bile ZDA vpletene že predolgo.«
Množični protesti ta konec tedna so bili že drugi protesti, odkar so ZDA ponovno opozorile na nevarnost vojne v Iraku in vojne proti Iranu. En dan po atentatu na Qassema Soleimanija 3. januarja je prenovljeno protivojno gibanje pozvalo k protestom in na tisoče protestnikov se je zbralo v več kot 82 mest v 38 državah, ki vključujejo več deset tisoč ljudi ljudi.
Svet pravi: "ZDA proč z Bližnjega vzhoda in brez vojne proti Iranu", vlade pa se prav tako postavljajo na stran Irana, da končajo hegemonijo ZDA. Veliko držav prihaja na stran Irana, morda najpomembnejše so te kitajsko-iranski gospodarski sporazumi, ki so spodkopale sankcije ZDA in vključile Iran v pobudo Evrazijski pas in cesta pod vodstvom Kitajske. ZDA menijo, da je to neposredna grožnja. Leta 2016 je iranski predsednik Hassan Rohani med obiskom kitajskega predsednika Xi Jinpinga napovedal, da imata Iran in Kitajska ustvaril 600-letno politično in trgovinsko zavezništvo v vrednosti 25 milijard dolarjev.
O vojaško zavezništvo med Kitajsko, Rusijo in Iranom je še ena velika grožnja prevladi ZDA. Iran, Kitajska in Rusija potekala skupne pomorske vaje v Omanskem zalivu, "normalna vojaška izmenjava", ki je odražala "voljo in zmožnosti držav za skupno vzdrževanje svetovnega miru in pomorske varnosti," le nekaj dni pred umorom Soleimanija.
Kitajska in Rusija sta bili kritični za številne države, ki so bile pod gospodarskim napadom in vojaškimi grožnjami Združenih držav. Sem spadajo Iran, Irak, Sirija, Libija, Severna Koreja, Venezuela, Nikaragva, Bolivija in mnoge druge. Razvija se novo razmerje moči. Ameriško mirovno gibanje mora razumeti te realnosti in se pridružiti globalnemu gibanju proti ameriškemu imperializmu.
Pridružite se nam na tej pomembni konferenci proti ameriškemu imperializmu. Svetovni mirovni svet in Koalicija proti ameriškim tujim vojaškim bazam organizirata 2-dnevno mednarodno konferenco z naslovom “Soočenje z imperialističnim vojnim strojem – Globalni boj za mir, socialno pravičnost, nacionalno suverenost in okolje,« 28. in 29. marca 2020 v Larnaki na Cipru. Registrirajte se tukaj.
ZNetwork se financira izključno z velikodušnostjo svojih bralcev.
Donate