Ron Huldai, župan Tel Aviva, se je z veliko žalostjo odzval na četrtkovo teroristični napad v četrti restavracij Sarona Market v Tel Avivu, ki je pustil 4 mrtve, zagrešil pa ga je najstnik z okupiranega palestinskega Zahodnega brega. Ampak on potem napad postavil v kontekst. Tovrstno nasilje, je dejal, izhaja iz izraelske okupacije, nenavadne institucije, kakršne ni nobena druga na svetu.
Huldai je rekel
»Mi, kot država, smo edini na svetu, ki med nami pod našo okupacijo živijo drugi ljudje, ki jim odrekamo vse državljanske pravice. . . Težava je v tem, da ko ni terorizma, nihče ne govori o [okupaciji]. . .Nihče nima poguma, da bi naredil korak proti temu, da bi poskušal skleniti nekakšno ureditev [končnega statusa]. 49 let smo v okupaciji, v kateri sem sodeloval, in priznavam resničnost in vem, da pogumni voditelji preprosto govorijo stvari.«
Kontekstualizacijo prepoveduje cionistična desnica, ki trdi, da je vsako nasilje nad Judi posledica brezumnega antisemitizma in da poskus pojasniti takšne napade pomeni opravičiti jih. Tovrstna desničarska argumentacija je seveda v bistvu fašistična, saj prepoveduje sklepanje in zahteva pristajanje na nacionalistični imperativ; prav tako demonizira vse Druge in povzdiguje etničnost Jaza kot nedolžnega trpečega mučenika.
Obrambni minister Eli Ben-Dahan je okrcal Huldaia z besedami: »Želim ga spomniti, da je bil tukaj pred 100 leti terorizem, leta 1929 pa so bili Judje umorjeni [v pokolu v Hebronu] in države Izrael ni bilo. Niti 'okupacije' ni bilo.«
Ben-Dahanova pripomba je tako netočna, da je zavajajoča. Palestino je ob koncu prve svetovne vojne okupiral Britanski imperij, do leta 1948 pa ji je vladal London. Palestinci so bili pod okupacijo. Še več, leta 1917, tik pred začetkom te okupacije, je britanska vlada v svoji zloglasni kolonialni Balfourjevi deklaraciji obljubila, da bo ustvarila domovino za Jude sredi Palestine. Britanci se niso posvetovali s stotisoči Palestincev o tem načrtu za privabljanje na tisoče tujih priseljencev (tako kot se francoske kolonialne oblasti niso posvetovale z Alžirci o privabljanju kolonistov iz Malte, Italije in drugod ter iz južne Francije). Napadi na Jude v Palestini v času britanskega mandata so bili pravzaprav protest proti okupaciji (včasih so imeli ekonomske motive). Palestinci si niso mogli predstavljati, da jim bodo Britanci in judovski priseljenci v celoti odvzeli njihovo državo (državo, ki jo je obljubila Liga narodov in britanska bela knjiga iz leta 1939) in jih spremenili v begunce brez državljanstva, tj. zgodovine in ne človeška bitja s pravicami.
Kar zadeva Huldaijevo trditev, je jasna in pravilna.
Nekateri bodo ugovarjali, da poleg Izraela/Palestine obstajajo tudi drugi primeri, ko eno ljudstvo zatira drugo. Navedli bodo Kurde v Turčiji ali Tibetance na Kitajskem ali Zahodne Saharce v Maroku. Toda v vsakem od teh primerov je skupina, ki trdi, da je zatirana, dobila državljanstvo v državi. Morda ne želi tega državljanstva. Vendar ga ima in vse pravice, ki prihajajo z njim.
Povsem druga stvar je imeti etnično skupino v državi, ki se počuti prikrajšano, kot imeti veliko skupino ljudi, ki so bili etnično očiščeni iz svojih prvotnih domov in jim je bila odvzeta vsa narodnost ter ostali brez državljanstva.
Kot sem rekel v svojem Spominsko predavanje Hishama B. Sharabija ,
"Želim podati argument o značaju palestinskega vprašanja. Ne bom trdil, da je to edinstven problem, vendar bom trdil, da je skoraj edinstven v sodobnih zadevah in da obstajajo nekateri vidiki, ki pojasnjujejo, zakaj je tako na videz nerešljiv. Začel bom z vedno bolj pomembnim študijskim področjem, državljanskimi študijami. Temu so zdaj posvečene revije; to je postalo velika stvar v akademskem svetu. Moja kolegica z univerze v Michiganu, Margaret Somers, je ne tako dolgo nazaj napisala pomembno knjigo o državljanstvu. In kot poudarja, je vrhovni sodnik Earl Warren z vrhovnega sodišča ZDA leta 1958 zapisal: »Državljanstvo je človekova osnovna pravica, saj ni nič manj kot pravica imeti pravice. Odstranite to neprecenljivo lastnino in ostal bo oseba brez državljanstva, osramočena in ponižana v očeh svojih rojakov.« Warren se torej implicitno opira na delo Hannah Arendt, vendar je to ključna točka, ki jo želim izpostaviti danes. Državljanstvo je pravica imeti pravice. Ljudje, ki nimajo državljanstva v državi ipso facto, nimajo pravice do pravic ...
če smo prišli do Palestincev, je njihov položaj državljanstva očitno deformiran. Ni države. Manjka jim cel del stolpca. In potem njihov trg ni zelo robusten in seveda v Gazi ni nobenega trga, o katerem bi lahko govorili, Izraelci imajo Gazo oblegano. Ni letališča, ni pristanišča in Izraelci Palestincem v Gazi ne dovolijo, da bi izvozili večino tega, kar pridelajo, nekaj jagod, ki jih Izraelci poberejo. Toda večinoma izvozni trg v Gazi ne obstaja. Torej trg in ločilni zid ter politika sosednjih držav so takšni, da Palestinci nimajo močnega odnosa do trga, sploh nimajo države, veliko je nevladnih organizacij in tako za Palestinci, sektor nevladnih organizacij je edino mesto, kjer je morda malo kančka državljanstva. Ampak to je čudno. In to je brez primera v svetu. Nobena druga skupina ljudi ne izgleda tako. Na svetu, prav zdaj.”
Razen Huldaija je bil odgovor večine izraelskih politikov zahteva po ostrejših ukrepih proti okupiranim Palestincem brez državljanstva. Nekateri so celo objokovali, kot kaže ta kolumna, ki jo je prevedel BBC Monitoring, da izraelska država ne more ukrepati bolj ostro, kot je, v strahu pred palestinsko reakcijo.
"Yoav Limor je prosto dejal, pro-Netanyahuju naklonjen Yisrael Hayom: "Stvari je treba povedati pošteno: Izrael nima čarobnih rešitev za teroristične napade ... Odločitve, ki jih je sprejel kabinet, so nepomembne - obsežna preklic 204 delovnih dovoljenj za člane klana za ki so ji pripadali teroristi iz Yatte in zamrzovalne olajšave, ki so jih v ramadanu podelili okoli 80,000 Palestincem (predvsem družinski obiski). Ostale odločitve, predvsem uvedba obleganja Yatte in okrepitev sil na ozemljih s še dvema bataljonoma, so bile sprejete že v noči terorističnega napada ... Strah je, da bi preoster odgovor znova zasukal področje, in še vedno v dneh ramazanskega praznika. Zato se je Izrael izogibal kolektivnemu poškodovanju palestinskega prebivalstva; kljub vrelim črevesjem se bo rutinsko življenje na Zahodnem bregu nadaljevalo.«
Ja, pravzaprav mislim, da pod temi pogoji na Zahodnem bregu stvari ne bodo večno potekale normalno. Verjetno bo prišlo do eksplozije.
-
Sorodni video, ki ga je dodal Juan Cole:
PressTV: "Izrael porušil palestinske hiše zaradi napada v Tel Avivu"
ZNetwork se financira izključno z velikodušnostjo svojih bralcev.
Donate