Južnoafriška družba ima bogate izkušnje z rasnim apartheidom (segregacijo in poniževanjem) in z genocidom, ki je v mednarodnem pravu opredeljen takole: »Genocid je namerno fizično uničenje družbene skupine v njeni celoti ali namerno uničenje take pomemben del skupine, ki se ne more več razmnoževati biološko ali kulturno,« tako piše Mohamed Adhikari v svoji knjigi, Anatomija južnoafriškega genocida: iztrebljanje ljudstev Cape San, Ohio University Press, 2011.
Adhikari pojasnjuje, da so »≠Khomani San majhen ostanek skupnosti za iskanje hrane, ki so nekoč naseljevale večino ozemlja, ki trenutno sestavlja Južno Afriko.« Zdaj so jih potisnili v puščavo Kalahari v provinci North Cape. Tujci San včasih imenujejo "Bušmani". Nizozemski Trekboerji, ki so šli na območja onstran Capea, zlasti v poznih 1700. stoletjih, so izvedli nekaj, čemur lahko rečemo samo genocid nad San, ki jih niso imeli za popolnoma ljudi.
Nemci v jugozahodni Afriki (danes Namibija) so zagrešili genocid nad Herero ljudje leta 1904–07. Njihova taktika je napovedovala pokol prve svetovne vojne, saj so uporabljali mitraljeze proti množicam in lahko oboroženim antikolonialnim možem.
Nekateri afriški misleci menijo, da je sistem apartheida, ki so ga izvajali beli Južnoafričani v letih 1948–1994, oblika genocida, vendar se ti dve kaznivi dejanji razlikujeta po tehnični opredelitvi v mednarodnem pravu.
V mednarodnem pravu genocid ni isto kot uničenje. Kot je opredeljeno v sodobnih pogodbah, kot je Rimski statut, lahko vključuje ubijanje razmeroma malo posameznikov, vendar tako, da se namerno ohromi njihova sposobnost preživetja kot ljudstva. Ključni elementi so namerno ciljanje na ljudstvo zaradi njegove etnične identitete in poskus izbrisa njegovega ljudstva. Izraelsko uničenje vseh univerz v Gazi in številnih drugih šol ter ubijanje toliko profesorjev in novinarjev v nečem, kar je videti kot kampanja ciljno usmerjenih atentatov, je videti genocidno, saj šole, univerze in tisk nosijo identiteto ljudi.
predsednik Južne Afrike, Cyril Ramaphosa, je bil znan po pridiganju, petju in plesu za cerkev, ko je bil v srednji šoli. V režimu apartheida se je izučil za odvetnika, bela afriška vlada pa ga je dvakrat zaprla zaradi protestov, med drugim je preživel 6 mesecev v zaporu po vstaji v Sowetu. (Rojen je bil v Sowetu.) Leta 1982 je pomagal ustanoviti in postal generalni sekretar Nacionalnega sindikata rudarjev, ki je pod njegovim vodstvom zrasel na 300,000 članov in leta 1987 organiziral največjo stavko v zgodovini Južne Afrike.
V obdobju apartheida je bil Izrael odločen zagovornik režima apartheida in si je celo prizadeval za jedrsko sodelovanje z njim proti črnoafriškim državam. Tudi vlada Združenih držav se je pogosto vmešavala v Pretorio v času apartheida.
Leta 1994 je Ramaphosa vodil pripravo prve demokratične ustave Južne Afrike. Nekaj let je bil v parlamentu. Kasneje je sodeloval pri promociji zasebnega sektorja v državi. Leta 2017 je bil izvoljen za predsednika.
Ramaphosa je ostro obsodil napad Hamasa 7. oktobra. Toda Poroča BBC da je teden dni po izraelskem zračnem bombardiranju Stripa predsednik »vodil 60 voditeljev strank, ko so mahali s palestinskimi zastavami, medtem ko so nosili tradicionalni karirasti črno-beli palestinski šal, keffiyeh. O Palestincih je dejal: »To so ljudje, ki so bili pod okupacijo skoraj 75 let. . . Čakali so in vodili vojno proti vladi, ki so jo poimenovali država apartheida.« Dodal je: "Vedno smo obljubljali našo solidarnost in vedno vztrajali, da je edina rešitev, zlasti glede vprašanj Palestine, rešitev dveh držav."
Južna Afrika je v petek na Mednarodnem sodišču dala prednost tožbi proti Izraelu zaradi genocida v Gazi. ICJ razsoja o zadevah med članicami ZN, članica pa sta Južna Afrika in Izrael. Oba sta tudi podpisnika konvencije o preprečevanju in kaznovanju genocida iz leta 1948.
Oddelek za mednarodne odnose Pretorie je dejal Petek, "Južna Afrika je resno zaskrbljena zaradi stiske civilistov, ujetih v sedanjih izraelskih napadih na območje Gaze zaradi nediskriminatorne uporabe sile in prisilne odstranitve prebivalcev." Besedni zvezi »nediskriminatorna uporaba sile« in »prisilna odstranitev prebivalcev« sta tehnična izraza, ki se nanašata na vojne zločine v Ženevskih konvencijah in drugih instrumentih mednarodnega humanitarnega prava. Vlada poudarja, da "obsoja vsako nasilje in napade na vse civiliste, vključno z Izraelci." Slednje se nanaša na grozodejstva Hamasa 7. oktobra, ki so pustila več kot tisoč mrtvih Izraelcev, večinoma nedolžnih civilistov.
Pretoria je pojasnila: »Kot država pogodbenica Konvencije o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida je Južna Afrika pogodbeno zavezana preprečiti genocid. Zato je kabinet na posebni seji dne 8. decembra 2023 ukazal, naj se pri Meddržavnem sodišču v Haagu pridobi ukaz, s katerim se Izraelu, ki je prav tako država pogodbenica, naloži, naj se vzdrži vseh dejanj, ki bi lahko predstavljala genocid ali s tem povezano kazniva dejanja po konvenciji."
Oglejte si ta videoposnetek za pomembno razpravo o načinih, na katere so mednarodna sodišča dosledno diskriminirala ljudi na globalnem jugu in v korist tistih na bogatem severu.
SABC: "SA vleče Izrael pred Meddržavno sodišče: Sophie Mokoena pretehta"
Južna Afrika ima nominalni BDP okoli 400 milijard dolarjev letno, njena vojska pa je na 33. mestu na svetu. Je članica bloka držav BRIC zunaj severnoatlantskih središč moči in bogastva.
ICJ je poročal (glej pismo spodaj), da je Južna Afrika o vladi premiera Benjamina Netanjahuja dejala, da so »dejanja in opustitve dejanj Izraela ... genocidne narave, saj so storjena z zahtevanim posebnim namenom ... uničiti Palestince v Gazi kot del širše palestinske nacionalne, rasne in etnične skupine.«
Razlog, da je južnoafriška vlada Cyrila Ramaphose izjavila, da so bila dejanja Izraela storjena s "posebnim namenom", je v tem, da je naklepnost pomembna za definicijo genocida. Če bi država sprejela dejanje, ki bi nenamerno pripeljalo do uničenja ljudi, to ne bi bil genocid, pa naj bo še tako tragičen.
Južna Afrika je obtožila, da je »ravnanje Izraela – prek njegovih državnih organov, državnih agentov in drugih oseb in subjektov, ki delujejo po njegovih navodilih ali pod njegovim vodstvom, nadzorom ali vplivom – v zvezi s Palestinci v Gazi v nasprotju z njegovimi obveznostmi po konvencije o genocidu."
Pretoria je pozvala sodišče, naj nemudoma sprejme začasne ukrepe za zaustavitev trajajočega genocida.
To je pismo, ki ga je ICJ izdalo kot priznanje južnoafriške tožbe:
MEDNARODNO SODIŠČE
Palača miru, Camegieplein 2,2517 KJ Haag, Nizozemska Tel.: +31(0)70302 2323 Faks: +31(0)70364 9928
Sporočilo za javnost
Št. 2023/77
29 december 2023
Južnoafriška republika sproži postopek proti državi Izrael in od sodišča zahteva, da določi začasne ukrepe.
HAAG, 29. december 2023. Južna Afrika je danes vložila prošnjo za začetek postopka proti Izraelu pred Meddržavnim sodiščem (ICJ), glavnim sodnim organom Združenih narodov, zaradi domnevnih kršitev Izraela njegovih obveznosti iz Konvencije o preprečevanju in kaznovanje zločina genocida (»konvencija o genocidu«) v zvezi s Palestinci na območju Gaze.
V skladu s tožbo so "dejanja in opustitve dejanj Izraela ... genocidne narave, saj so storjena z zahtevanim posebnim namenom ... uničiti Palestince v Gazi kot del širše palestinske nacionalne, rasne in etnične skupine" in da " ravnanje Izraela – prek njegovih državnih organov, državnih agentov in drugih oseb in subjektov, ki delujejo po njegovih navodilih ali pod njegovim vodstvom, nadzorom ali vplivom – v zvezi s Palestinci v Gazi, je v nasprotju z njegovimi obveznostmi po Konvenciji o genocidu.
Pritožnik nadalje navaja, da »Izrael, zlasti od 7. oktobra 2023, ni uspel preprečiti genocida in ni uspel preganjati neposrednega in javnega spodbujanja k genocidu« ter da je »Izrael sodeloval, sodeluje in tvega, da bo še naprej sodeloval pri genocidu. dejanja proti palestinskemu ljudstvu v Gazi«.
Južna Afrika poskuša ugotoviti pristojnost Sodišča na členu 36, odstavek 1, Statuta Comt in na členu IX Konvencije o genocidu, katere pogodbenici sta tako Južna Afrika kot Izrael.
Tožba vsebuje tudi Zahtevo za določitev začasnih ukrepov v skladu z 41. členom Statuta Sodišča ter 73., 74. in 75. členom Poslovnika Sodišča. Pritožnik zahteva, da Sodišče navede začasne ukrepe za "zaščito pred nadaljnjo, resno in nepopravljivo škodo pravicam palestinskega ljudstva po Konvenciji o genocidu" in "za zagotovitev skladnosti Izraela z njegovimi obveznostmi po Konvenciji o genocidu, da ne sodeluje v genocida ter preprečiti in kaznovati genocid«.
V skladu s členom 74 Poslovnika Sodišča ima "zahteva za določitev začasnih ukrepov prednost pred vsemi drugimi zadevami".
ZNetwork se financira izključno z velikodušnostjo svojih bralcev.
Donate