Ko Hillary Clinton začne svojo zadnjo dolžnost v Beli hiši, njeni svetovalci že priporočajo zračne napade in druge nove vojaške ukrepe proti Asadovemu režimu v Siriji.
Zdi se, da so jasni signali Clintonove pripravljenosti na vojno namenjeni vplivanju na potek vojne v Siriji in politiki ZDA v preostalih šestih mesecih Obamove administracije. (Morda tudi upa, da bo zbrala glasove republikanskih neokonservativcev, ki jih skrbi zunanja politika Donalda Trumpa »Najprej Amerika«.)
Prejšnji mesec je možganski trust, ki ga vodi Michele Flournoy, nekdanja uradnica ministrstva za obrambo, za katero velja, da bo najverjetneje Clintonova izbira za obrambno ministrico, izrecno pozval k "omejenim vojaškim napadom" na Asadov režim.
In v začetku tega meseca Leon Panetta, nekdanji obrambni minister in direktor Cie, ki je svetoval kandidatki Clintonovi, je v intervjuju izjavil, da bo moral naslednji predsednik povečati število specialnih enot in izvajati zračne napade, da bi pomagal "zmernim" skupinam proti Predsednik Bashal al-Assad. (Ko je imel Panetta v sredo zvečer bojevit govor na Demokratični nacionalni konvenciji, so ga delegati na parketu prekinili vzkliki "nič več vojne!"
Flournoy je leta 2007 soustanovil Center za novo ameriško varnost (CNAS) za spodbujanje podpore ameriški vojni politiki v Iraku in Afganistanu, nato pa je leta 2009 postal obrambni podsekretar za politiko v Obamovi administraciji.
Flournoyeva je leta 2012 zapustila svoj položaj v Pentagonu in se vrnila v CNAS kot glavna izvršna direktorica. Ultimativni insajderski novinar David Ignatius iz Washington Posta jo je opisal kot "na ožjem, ožjem seznamu" za mesto ministrice za obrambo v Clintonovi administraciji.
Prejšnji mesec je CNAS objavil a poročilo "študijske skupine" o vojaški politiki v Siriji na predvečer letne konference organizacije. Poročilo, ki se navidezno osredotoča na to, kako premagati Islamsko državo, priporoča nove vojaške akcije ZDA proti Asadovemu režimu.
Flournoy je predsedoval delovni skupini skupaj s predsednikom CNAS Richardom Fontaineom in javno sprejel njeno glavno politično priporočilo v pripombah na konferenci.
Pozvala je k "uporabi omejene vojaške prisile" za pomoč silam, ki želijo predsednika Asada prisiliti z oblasti, delno z ustvarjanjem območja "prepovedi bombardiranja" nad tistimi območji, kjer bi lahko opozicijske skupine, ki jih podpirajo ZDA, varno delovale.
V intervju z Defense One, je Flournoy območje brez bombardiranja opisal tako, da je ruski in sirski vladi rekel: "Če boste bombardirali ljudi, ki jih podpiramo, se bomo maščevali z uporabo sredstev za odpravo bomb, da bi uničili [ruske] posredniške sile ali, v tem primeru, sirska sredstva." To bi "ustavilo bombardiranje določenega civilnega prebivalstva," je dejal Flournoy.
V pismo uredniku Defense One, je Flournoyjeva zanikala, da bi zagovarjala "namestitev ameriških bojnih enot na teren, da bi odvzeli ozemlje Asadovim silam ali odstranili Asada z oblasti", kar sta po njenih besedah nakazovala naslov in vsebina članka.
Potrdila pa je, da je trdila, da bi morale "ZDA v nekaterih okoliščinah razmisliti o uporabi omejene vojaške prisile - predvsem trikolesnikov, ki uporabljajo orožje za odstopanje - za maščevanje sirskim vojaškim ciljem" za napade na civilne ali opozicijske skupine "in postaviti ugodnejše pogoje za podlaga za politično rešitev s pogajanji."
Preimenovanje območja prepovedi letenja
Predlog za "območje prepovedi bombardiranja" je očitno nadomestil "območje prepovedi letenja", ki ga je Clintonova v preteklosti večkrat podprla kot slogan za pokrivanje veliko širše vojaške vloge ZDA v Siriji.
Panetta je bil obrambni minister in direktor Cie v Obamovi administraciji, ko je bil Clinton državni sekretar, in je bil Clintonov zaveznik glede politike glede Sirije. 17. julija je on dal intervju za CBS News v katerem je pozval k korakom, ki delno dopolnjujejo in delno vzporedijo priporočila v dokumentu CNAS.
"Mislim, da je verjetnost, da bo naslednji predsednik moral razmisliti o dodajanju dodatnih specialnih enot na terenu," je dejal Panetta, "da bi poskušali pomagati tistim zmernim silam, ki se spopadajo z ISIS in ki se spopadajo z Asadovimi silami."
Panetta je namenoma mešal dve različni zadevi, ko je podpiral več ameriških specialnih sil v Siriji. Obstoječa vojaška misija teh sil je podpora silam proti ISIS, ki jih v veliki večini sestavljajo kurdski YPG in nekaj opozicijskih skupin.
Niti Kurdi niti opozicijske skupine, ki jih podpirajo posebne enote, se ne borijo proti Asadovemu režimu. To, kar je Panetta predstavljal le kot potrebo po dodatnem osebju, je v resnici popolnoma nova ameriška misija za posebne enote izvajanja vojaškega pritiska na Asadov režim.
Pozval je tudi k povečanju "stavk", da bi "povečali pritisk na ISIS, pa tudi na Assada." To besedilo, ki se ujema s priporočilom Flournoy-CNAS, spet združuje dva popolnoma različna strateška programa v en sam program.
Panettina zvijača, ki zamenjuje dve ločeni politični vprašanji, odraža resničnost, da večina ameriške javnosti močno podpira več vojaških prizadevanj za poraz ISIS-a, vendar nasprotuje vojni ZDA proti vladi v Siriji.
A anketa, narejena lansko pomlad je pokazalo 57 odstotkov za bolj agresivno vojaško silo ZDA proti ISIS-u. Zadnjič je bila raziskava javnega mnenja o vprašanju vojne proti Asadovemu režimu pa je bil septembra 2013, ravno ko je bil kongres tik pred glasovanjem o odobritvi takega napada.
Takrat je od 55 do 77 odstotkov vprašanih nasprotovalo uporabi vojaške sile proti sirskemu režimu, odvisno od tega, ali je kongres glasoval za odobritev takšnega napada ali mu nasprotuje.
Oblikovanje razprave
Zelo nenavadno, če ne brez primere, je, da osebnosti, za katere je znano, da so blizu predsedniškemu kandidatu, javno priporočajo novo in širšo vojno v tujini. Dejstvo, da so bili tako eksplicitni načrti za vojaške napade na Asadov režim tako odkrito objavljeni kmalu po tem, ko je Clinton dosegel demokratsko nominacijo, nakazuje, da je Clinton k temu spodbudil Flournoya in Panetto.
Utemeljitev za to očitno ni krepitev njene javne podpore doma, ampak oblikovanje političnih odločitev Obamove administracije in koalicije zunanjih podpornikov oborožene opozicije Asadu.
Obamova zavrnitev, da bi zagrozil z uporabo vojaške sile v imenu proti-Asadovih sil ali da bi jim okrepil vojaško pomoč, je izzvala vrsto informacij, ki so v medije pricurljale neimenovani uradniki – predvsem iz ministrstva za obrambo –, ki so kritizirali Obamovo pripravljenost sodelovati z Rusija v iskanju premirja v Siriji in politične rešitve kot "naivna".
Novica o Clintonovih svetovalcih, ki odkrito pozivajo k vojaškim ukrepom, signalizira tistim kritikom v administraciji, naj si še naprej prizadevajo za bolj agresivno politiko ob predpostavki, da bo kot predsednica storila prav to.
Za Clintonovo in njene tesne sodelavce pa je še pomembnejše upanje, da bodo spodbudili Turčijo, Savdsko Arabijo in Katar, ki podpirajo oboroženo opozicijo Asadu, da vztrajajo in celo okrepijo svoja prizadevanja spričo možnosti ZDA- Rusko sodelovanje v Siriji.
Še preden so bila priporočila razkrita, so strokovnjaki za Sirijo v washingtonskih možganskih trustih že opazili znake, da savdski in katarski oblikovalci politike čakajo na konec Obamove administracije v upanju, da bo Clintonova izvoljena in prevzela bolj aktivistično vlogo v vojni proti Asadu .
Novi turški premier Binali Yildirim pa je 13. julija podal izjavo, v kateri je nakazal, da turški predsednik Recep Yayyip Erdogan morda razmišlja o dogovoru z Rusijo in Asadovim režimom na račun tako sirskih Kurdov kot opozicije proti Asadu.
To bi zagotovo vznemirilo Clintonove svetovalce in štiri dni pozneje je Panetta na omrežni televiziji komentiral, kaj bo »naslednji predsednik« moral narediti v Siriji.
Gareth Porter je neodvisni preiskovalni novinar in dobitnik Gellhornove nagrade za novinarstvo 2012. Je avtor na novo objavljenega Proizvedena kriza: neuporabljena zgodba o jedrskem preplahu v Iranu.
ZNetwork se financira izključno z velikodušnostjo svojih bralcev.
Donate