Sredi Gaze starec, oblečen v belo, sedi na leseni škatli in opazuje, kako izraelski buldožer uničuje njegovo zemljo. Drevesni listi so temno zeleni in so zmečkani ter ujeti v potiskalo. Zaradi tega so debla bolj poškodovana. On gleda. Uničenje traja več ur.
Nič ne more storiti. V skladu s tem ‘premirjem’ izraelska vlada še naprej pošilja okupacijske vojake, da podirajo drevesa in pridelke, s čimer ustvarjajo puščave, ki krepijo mit, da je to dežela brez ljudi, kot da tu nikoli ni živela nobena palestinska družina . Ta praksa uničuje preživetje ne samo družin in skupnosti, ampak ustvarja palestinsko odvisnost od izraelske kmetijske proizvodnje.
Palestinska trgovina ostaja navidezno v mirovanju s kontrolnimi točkami in zaporami, ki zagotavljajo malo možnosti za ustvarjanje palestinskega blaga ali za delo za denar, potreben za obnovo uničenih tovarn, proizvodnih centrov ali trgovin. Krepi enega od ciljev okupacije – ustvariti takšno odvisnost od izraelskega blaga in dela, da ne glede na to, ali IOF (izraelske okupacijske sile) ostanejo na Zahodnem bregu in v Gazi, postane sposobnost preživetja palestinske države vedno manjša. . Številne palestinske trgovine so založene predvsem z izraelskim blagom. Številni izraelski napadi vključujejo trgovine, kmetijsko proizvodnjo in tovarne. Izraelska vlada za to krivi ‘varnost.’ Moški v mestu Gaza, ki je pregledoval svojo uničeno tiskarno, je rekel: “Če izdelujemo milo, pravijo, da izdelujemo bombe.â€
Okupacija ni le v obliki vojakov, ki uperijo pištole v otroke na kontrolnih točkah ali izstreljujejo izstrelke z neba v gosto naseljene stanovanjske soseske. Prav tako si prizadeva nadaljevati svojo politiko etničnega čiščenja z ustvarjanjem tako poglobljene odvisnosti, da če se Izraelci ne morejo v celoti znebiti Palestincev, jih lahko absorbirajo v status ‘neljudi’, ki ga trpijo Palestinci, ki živijo znotraj meja iz leta 1948. Spodaj.
V poletni vročini IOF še naprej ciljajo na palestinske vodne vire in jo večino preusmerijo v izraelske naselbine in puščavo Negev. Danes, ko je premier Abas na poti v Washington, da bi se srečal z Bushem, je IOF odpeljal štiri Palestince iz begunskega taborišča Balata v Nablusu v zapor.
Vse to je za okupatorja enodnevno delo. Samo v prvem tednu (7. julij–13. julij) tega dvostranskega ‘prekinitve ognja’ so IOF zagrešile najmanj 23 kršitev. IOF je zaprl kontrolno točko Tufah, s čimer je zagotovil, da Palestinci ne morejo domov, streljal je v Rafo in ranil 16- in 17-letnika, obstreljeval hiše v Khan Younisu, ugrabil štiri ljudi iz begunskega taborišča Jabaliya (in veliko več jih je bilo odpeljanih v zapore po celem okupiranem Zahodnem bregu in Območje Gaze), ustrelil in ranil dva policista PA v bližini Deir al Belaha, znova odprl ogenj v Rafi, izvedel šest zaprtij, zgradil dva nova ‘stražarna’ ali ostrostrelska postojanka ter zaprl ceste do Betlehema s cementom in vrečami peska (mimogrede, v nasprotju s tistim, ki misli, če vedo za tako hvaljeni izraelski sporazum med Gazo in Betlehemom, so IOF še vedno znotraj Betlehema in usmerjajo svoje avtomatsko orožje v begunsko taborišče Aida s svojega ostrostrelskega položaja pri ‘Rachelâ €™s Tomb’). Po enotedenskem obdobju omenjene študije so IOF pobile Palestince na severnem Zahodnem bregu, številne brez obtožbe odpeljale v izraelske zapore, nadaljevale s tesnim zapiranjem Hebrona, vdrle v Nablus in območje Jenina, letale nad Betlehemom F-16, itd. To je samo vzorec tega, kar Izrael misli s ‘premirjem.˝.
Hamas in Džihad sta se dogovorila o prekinitvi ognja. V redu, toda ali so izraelske okupacijske sile prenehale streljati? Ne. Ali je IOF prenehala poniževati Palestince na kontrolnih točkah ali jih v celoti zapreti? Ne. Palestinci se še vedno večinoma ne morejo preseliti iz enega svojih mest v drugega. Ali je IOF prenehala z rušenjem domov? Ne. Ali so prenehali z gradnjo naselij? Ne. Že s pogledom skozi okno je vidna aktivnost naselja. Ali so prenehali graditi visok zid apartheida na Zahodnem bregu in v južnem delu Gaze? št.
IOF je prejšnji teden nadaljevala z vdiranjem na območje Jenina. Okoliške vasi, kot je Tobas, so zaprte. Deček s tega območja je skočil skozi okna in se izognil izraelskim nabojem, da bi prišel do mošeje pod policijsko uro. Sharon in IOF še naprej razdajata teror kot nočne more otrok.
Ali še naprej opazite, da sta Džihad in Hamas privolila v to ‘prekinitev ognja’ še bolj izkrivljeno realnost s konstruiranjem dihotomije, ki nakazuje, da imata Džihad in Hamas karkoli blizu ognjene moči, orožja, podpore in moči ljudi izraelska vojska? Skoraj vsak Izraelec mora služiti v IOF. Pri tem je nekaj izjem. Izrael prejme od ZDA 12 milijonov dolarjev na dan. Lahko le upamo, da bo mednarodna skupnost spoznala, da Džihad in Hamas nimata moči, da bi od kogar koli zahtevala storitve.
Ne glede na to, ali sta se Džihad ali Hamas strinjala s prekinitvijo ognja (kar se je), je spregledana še ena temeljna točka. Preden je bila prekinitev ognja, ko je bila prekinitev ognja v preteklosti, v realnosti in nočni mori ostaja okupacija. Šaronova vlada bo določila pravila in IOF bo nadaljevala svojo vladavino terorja nad Palestino.
Šaronova vlada se bo morda zdaj soočila z manjšim pritiskom, da bo spoštovala mednarodni zakon ali dva, odkar je v veljavi ‘prekinitev ognja’. Premier Abas pravi, da upa, da bo Bush pomagal Šaronu preprečiti nadaljevanje gradnje izraelskih naselbin in zidu apartheida. Ta zid ustvarja zapore iz palestinskih mest, kot je Qalqilya. Za ljudi in blago obstaja samo ena pot noter ali ven – skozi ozek koridor, ki ga nadzirajo izraelski vojaki.
Nedeljsko srečanje med premierjem Abasom, vodjo palestinske varnostne službe Dahlanom in Šaronom po Dahlanovih besedah "ni šlo dobro". Sharon se spreneveda s pogovori o palestinskih političnih zapornikih (ki so večinoma zaprti brez obtožbe), izraelskih naselbinah (ki so vse nezakonite po mednarodnem pravu) in palestinski pravici do vrnitve (resolucija ZN 194, individualna in kolektivna pravica).
Paziti moramo, da bo dialog o načrtu temeljil na realnosti. Morali bi se pogovarjati o tem, zakaj se je izraelska vlada izognila zadrževanju 6,000 palestinskih političnih zapornikov brez obtožbe, ne pa o tem, ali se bo premier Abas-Abu Mazen dovolj upognil in moledoval, da bo izpustil 400 od skoraj 8,000 vseh zapornikov.
V nenehnih izraelskih prizadevanjih, da bi resnico prikril pred svetom, se človek sprašuje, kakšna kazen bo doletela britanskega premierja Blaira, saj je Šaronu med nedavnim obiskom v Britaniji dejal, da ne bo prekinil vseh vezi s palestinskim predsednikom Arafatom, kot zahteva Šaron. Seveda so ZDA v nedavni preteklosti ob Šaronovi zavrnitvi pogovora s palestinskim predsednikom v imenu ‘demokracije’ izbrale novega, premierja Abasa. Bilo bi nekoliko preveč odkrito, da bi povsem izbrali novega predsednika, zato so namesto tega predsedniku vzeli oblast in jo dodelili drugemu.
Zdaj smo v zagati. To je bolj podobno, kot da Izrael in ZDA zahtevata, da premier Abas v imenu načrta skoči skozi še grše obroče, kot je bil predsednik Arafat v Oslu. Prisiljen je k ponovnim pogajanjem o točkah, ki so bile dogovorjene, a jih Izrael ni upošteval. Šaron pravzaprav zahteva, da Abas opusti zahtevo za pravico do vrnitve. To je Resolucija ZN 194, je individualna in kolektivna pravica vseh Palestincev. Po nobeni zakonodaji, moralni ali mednarodni, se o tem ni mogoče pogajati takoj.
Šaron prav tako zahteva, da Abas palestinski satelitski televiziji onemogoči poročanje o napadih IOS na Palestince. Ko je BBC predvajal dokumentarec o izraelskih jedrskih zmogljivostih, jih je izraelski generalni urad prepovedal kot delovni tisk, ampak med Šaronovim nedavnim potovanjem v Veliko Britanijo novinarjem BBC ni dovolil, da bi se udeležili tiskovnih konferenc. Vse v enem dnevu dela za demokracijo.
@ Kristen Ess je neodvisna novinarka, ki živi in dela na Zahodnem bregu in v Gazi. Kontaktirana je na [e-pošta zaščitena]
Več člankov avtorja Kristen Ess
ZNetwork se financira izključno z velikodušnostjo svojih bralcev.
Donate