Podaljševanje vojne v Ukrajini pa je politika ZDA. Zato je za ljudi na levici pomembno, da razumejo vire te politike, zlasti namen in vlogo Nata, kot je poudarila razprava v članku Michaela Kazina "Zavrnite levo desno zavezništvo proti Ukrajini« dokazuje. Kazin ponavlja ideje o Natu in vlogi ZDA v svetu, ki so zgodovinsko napačne in vodijo v podporo vse bolj vojni usmerjeni zunanji politiki ZDA.
V prvem odstavku svojega članka Kazin navaja: »Ko so dvajset let pozneje ameriški komunisti podprli zadušitev madžarske revolucije leta 1956 s strani Sovjetske zveze, so svojo stranko odločno in nepreklicno potisnili na rob političnega življenja, kar je odprlo prostor za nastanek nove levice, ki je zavračala imperialne agresorje vseh ideoloških prepričanj.« Gre za pomembno izjavo, saj nas Kazin dejansko vrača v zgodovino v dobo, v kateri je bil ustanovljen Nato, in v stroške hladne vojne na levici. To je nujno potovanje.
V času madžarske vstaje so ameriško komunistično partijo že zdesetkali valovi represije. Njeni voditelji so bili v zveznem zaporu, njena dejavnost pa je bila tako rekoč nezakonita. Mnogi njeni člani, ki so ostali, so se odločili, modro ali ne, da gredo v ilegalo. Zaradi dogodkov na Madžarskem so nekateri člani res odšli, državna represija je že naredila podporo socializmu in komunizmu v ZDA zelo nevarno. Prav ta represija je desetletje po Madžarski vodila do odprtja za organiziranje nove levice. Vodilo je tudi do levice, ki jo zaznamuje kombinacija podpore radikalnim družbenim spremembam in strahu pred komunizmom in Sovjetsko zvezo. Nasprotovanje Natu ni bilo na dnevnem redu nove levice, vsaj ne v ZDA.
Kot levičarji pogosto ignoriramo lastno zgodovino, ki je pripeljala do tega obdobja, kar je spodbudilo iluzije o naravi Nata in namenu zunanje politike ZDA. Ob koncu druge svetovne vojne so ZDA okrepile svoja zgodovinska prizadevanja za zaustavitev napredovanja komunističnih in socialističnih strank. Po vojni so bili zelo priljubljeni, saj so vodili odpor proti nacizmu, v Aziji in Afriki pa odpor proti kolonializmu. V evropskih državah, zlasti v Franciji in Italiji, so se ZDA borile, da bi levica ostala brez oblasti, z ustanavljanjem protikomunističnih sindikatov, strank in obveščevalnih projektov.
Ko so komunistične in socialistične stranke postale vladajoče v delih vzhodne Evrope pod sovjetskim nadzorom, so ZDA uvedle Marshallov načrt za ponovno vzpostavitev kapitalističnih gospodarstev zahodne Evrope. Leta 1949 so ZDA ustanovile vojaško zavezništvo proti Sovjetom – Severnoatlantsko zavezništvo ali Nato. Njegov namen je bil že od začetka zavrniti socializem, kakršen je obstajal v ZSSR in vzhodni Evropi, ter se pripraviti na vojno. V še širšem smislu je bil njen namen zaščititi kapitalizem kot sistem in svetovni red, v katerem je prevladovala ameriška korporativna elita.
Delavsko gibanje v ZDA se je razdelilo glede vprašanja vojne ali miru s Sovjetsko zvezo. Ko sta Henry Wallace in napredna stranka leta 1948 kandidirala za predsednika na platformi miru, so ga podprli številni levičarski sindikati in sindikalni aktivisti. Sprejeli so resolucije, ki so nasprotovale Marshallovemu načrtu, po ustanovitvi Nata pa proti vojni politiki. Ni naključje, da je v tem času prišlo do izključitve levičarskih sindikatov iz CIO in njihovega uničenja. Nasprotovanje Marshallovemu načrtu in Natu so bile ključne obtožbe, s katerimi so levico izrinili iz našega delavskega gibanja.
Nato je naslednjih 40 let, do razpada Sovjetske zveze, povečeval vojno nevarnost v Evropi. Njegova vojaška strategija je bila usmerjena v zadrževanje in morebitno vrnitev Sovjetske zveze, Nato pa se je soočil s širokim ljudskim odporom. Postavitev raket Pershing v Evropo je na primer naletela na demonstracije milijonov ljudi na tamkajšnjih ulicah in tudi tukaj v ZDA. Istočasno je politika obkrožanja Sovjetske zveze in nato Kitajske privedla do oblikovanja drugih zavezništev, kot sta SEATO in CENTO, organiziranih z istim namenom. ZDA so uporabile zavezniška zavezništva za boj proti vojnam v Koreji, Vietnamu, Malaji na Filipinih in v drugih državah, vse te vojne pa so imele jasen razredni namen.
Nato je bil od začetka instrument razredne moči – korporativnega razreda ZDA s svojimi partnerji v Evropi. Medtem ko so vojaški proračuni in vojne zagotovo dobičkonosni, namen Nata ni le polnjenje žepov milijarderjev. Vojaška moč je bila končno jamstvo politične in gospodarske moči.
Po padcu Sovjetske zveze se je Natova strategija spremenila, ne pa tudi njegov namen ohranjanja razredne moči tistih, ki so zgodovinsko nadzirali zavezništvo. Zagotovil je uporabno sredstvo za vodenje vojn za ohranjanje in projiciranje svoje moči – v Jugoslaviji, Libiji, Iraku, Afganistanu in drugod. Današnja Natova strategija je v končni fazi usmerjena v vojno z Rusijo in Kitajsko, njenima zgodovinskima tarčama za obkolitev. Takšna vojna bi privedla do smrti milijonov ljudi in morda vodila do jedrske izmenjave in konca človeškega življenja na planetu.
V času hladne vojne je preprečevanje jedrske vojne slonelo na ideji o medsebojnem sobivanju dveh družbenih sistemov – kapitalizma in socializma. Tudi v tistem obdobju je bil Natov namen zadrževanja in vračanja v nasprotje s tem ciljem. Zdaj Rusija ni več socialistična država in kitajski hibridni sistem ni socialistično nasprotje kapitalizmu izpred desetletij. Je Nato v tem kontekstu postal sredstvo za zaščito interesov ene skupine kapitalistov v svetu, kjer se njihov nadzor zmanjšuje? Gibanje za mir v Združenih državah se mora spoprijeti s tem vprašanjem, da bi preprečili vojno in ustvarili prostor za družbeno preobrazbo v tej državi in na mednarodni ravni.
Kasneje v svojem članku Kazin navaja, da je bila »po razpadu Sovjetske zveze širitev Nata morda prenagljena. Toda nobeden od novih članov ni storil ničesar, kar bi ogrozilo Putinov režim.« Težava Nata ni, ali se je prehitro širil, ampak njegov namen. Zakaj se je razširil na začetku, ko so države, ki so bile nekoč del socialistične ZSSR, postale neodvisne kapitalistične države? To bi moralo biti temeljno vprašanje za levico tukaj v ZDA, kjer je bil ta sistem zavezništev vzpostavljen in kjer je še vedno nadzorovan. Nadaljnji vpliv hladne vojne na levico pomaga razložiti, zakaj je do te širitve prišlo tako rekoč brez negodovanja ali razprave.
Možnost veliko večjih vojn od ukrajinske je na obzorju. Generali ZDA in Nata odkrito pozivajo k pripravam na vojno s Kitajsko in k nadaljevanju politike obkoljevanja. Nato nadzoruje vojaški stroj, ki bi bil sredstvo za vodenje te vojne. Poziv k ukinitvi Nata je zaradi njegovega namena in uporabe legitimna zahteva. Ima dolgo zgodovino na levici v ZDA in Evropi, razlogi za to zahtevo pa izhajajo iz retorike Nata samega. Nekritična predpostavka, da Nato v resnici nima razrednega namena ali da ne predstavlja nevarnosti za ljudi, ki iščejo temeljne družbene spremembe, se ne ujema z njegovo zgodovino.
ZNetwork se financira izključno z velikodušnostjo svojih bralcev.
Donate