Demokracija v Združenem kraljestvu ima resen problem. Nihče, niti organizacija z 1.2 milijona članov, ne sme vladnih ministrov označiti za lažnivce, ko lažejo.
V sredo je RSPB, dobrodelna organizacija za ljubitelje ptic, tvitnila svoje nasprotovanje vladnemu obratu glede njene obljube, da ne bo oslabila okoljske zakonodaje, poteza, ki bo omogočila, da bo še več onesnaženja priteklo v angleške reke, ki so že tako polne sranja.
»LAŽNIVCI! @RishiSunak @michaelgove @theresecoffey rekli ste, da ne boste oslabili okoljske zaščite. In vendar je to samo tisto, kar počnete. Lažeš, in lažeš, in še enkrat lažeš. In imamo dovolj.”
20,000-krat je bil retvitan.
Toda do naslednjega jutra so bili šefi Kraljevega društva za zaščito ptic prisiljeni v ponižujoč umik po pritisku konservativnega poslanca in večine britanskih medijev ter grožnji dobrodelne organizacije s preiskavo.
Beccy Speight, izvršna direktorica dobrodelne organizacije, je v oddaji Today na BBC Radiu 4 dejala, da ni odobrila objave in se je zanjo opravičila. To ni bilo, je vredno omeniti, ker je mislila, da vlada ni lagala.
Nova politika, je dejal Speight, je "popolnoma v nasprotju z zavezami, ki jih je vlada sprejela velikokrat v preteklosti, da ne bo oslabila okoljske zaščite, nazadnje, ko je poleti potekal predlog zakona o zadržani zakonodaji EU.
"To je popolnoma v nasprotju s temi zavezami in to je tisto, kar nas je pripeljalo do tega, da smo tako razočarani in tako jezni zaradi predlagane spremembe."
Dejala je, da se dobrodelna organizacija opravičuje, ker je »narava javnega diskurza pomembna in da imamo pri tem vlogo in da kampanjo vodimo na politiki, ne na ljudeh. Zato se nam je zdelo nepravilno in neprimerno oblikovanje tega tvita, kjer smo klicali posamezne ljudi, in se za to opravičujemo.«
Večer pred Speightovim opravičilom, torijevski poslanec Mark Jenkinson poklical dobrodelno komisijo, da RSPB odvzame status. Komisija, presenetljivo, je odgovoril češ da "ocenjujejo to zadevo".
Tabloidi so prav tako pretehtali. Tudi po Speightovem opravičilu je Trevor Kavanagh iz The Suna obtožil dobrodelno organizacijo, da je postala »začasno krilo laburistične stranke«, The Telegraph pa je objavil članek z naslovom: »Kako je levica spremenila RSPB iz prokonservatorske v proti -Konzervativno«.
Realnost je seveda očitna. Ljudje, ki onesnažujejo naš javni diskurz, so lažnivci, kot sta predsednik vlade in minister za okolje, ki dajeta in nato očitno prelomita obljube.
Zaupanje v britansko politiko je osupljivo nizko, ker ljudje vidijo, kako politiki vedno znova in znova lažejo brez posledic in jih nihče ne kliče, in pridejo do zaključka, da nobena politična obljuba ni nič vredna. Sklepajo, da nima smisla voliti, ker bodo politiki rekli vse, da bodo izvoljeni, potem pa bodo naredili nasprotno.
Ko je uslužbenec družbenega omrežja RSPB zapisal: »Lažeš, in lažeš, in še enkrat lažeš. In imamo dovolj,« sta govorila ne samo za organizacijo, ampak za državo – za stotine ljudi, s katerimi sem v zadnjih mesecih klepetal gor in dol po Britaniji, in za milijone drugih, ki čutijo enako.
Če si želimo izboriti demokracijo, v katero lahko kakor koli verjamemo, se bo začela z močnimi institucijami civilne družbe, ki se bodo zoperstavile tistim na oblasti in govorile resnico v imenu svojih članov, ne pa da se bodo klanjale fevdalnim pravilom primernost, ki jo narekuje spodnji dom.
Seveda je pomembno stanje javnega diskurza. Seveda ne smemo groziti z nasiljem ali uporabljati netrpežljivega jezika ali se osredotočati na sramotne podrobnosti osebnega življenja drug drugega.
Toda RSPB ni naredil ničesar od tega. Govorili so resnico. Izpodbijali so laži. In za to jim je divjal sistem, ki se je bal vsakega soočenja z realnostjo.
Vse to se morda zdi kot običajna neumnost v deželi družbenih medijev. Razumeti pa ga moramo v širšem kontekstu.
Zakon o lobiranju iz leta 2014, ki sta ga uvedla David Cameron in vlada Nicka Clegga, je radikalno omejil zmožnost dobrodelnih organizacij, da sodelujejo v demokratičnem procesu. Velikim podjetjem, milijonarjem in sumljivim možganskim trustom je bilo prepuščeno, da določijo dnevni red nacionalne razprave, medtem ko je bilo ljudem, ki jih skrbijo revščina ali divje živali ali oskrba raka, rečeno, naj utihnejo ali pa jim bodo grozili visoke kazni.
Svet je sredi šestega množičnega izumrtja. Velika Britanija – ena od z naravo najbolj osiromašenih držav na svetu – je v zadnjih letih in desetletjih doživela osupljiv upad divjih živali. 30 % britanskih vrst ptic jim grozi izumrtje. In vendar dobrodelna organizacija, ki obstaja za njihovo zaščito, ne more niti razglasiti političnih laži, ko jih vidi.
Konservativni komentatorji radi blejajo o domnevni kulturi odpovedi, kadar koli kdo poudari, da je katera od njihovih samoizbranih govorečih glav fanatik. Ko pa organizacija, ki predstavlja dobesedno milijone članov, spregovori z kančkom resnice, jih kričijo z grožnjami in besom. In to je prava kultura odpovedi.
ZNetwork se financira izključno z velikodušnostjo svojih bralcev.
Donate