Kaj je namen kazenskega pregona?
Za uveljavitev zakona in javno objavo rezultatov.
Kakšen odvračilni učinek ima kazenski pregon, če javnost ni seznanjena z rezultati kazenskega pregona?
Ni veliko.
In vendar, ko gre za velike banke in večje finančne institucije, Ministrstvo za finance izvaja zakon zasebno. Zakaj? Za zaščito ugleda velikih bank.
O tem smo razmišljali prejšnji dan, ko sta predsednik Bush in minister za finance Paul O'Neill skupaj stala v Rose Gardenu Bele hiše in napovedala zatiranje velikih bank in drugih finančnih institucij, ki poslujejo s teroristi.
Predsednik Bush je podpisal izvršni ukaz, ki ministrstvu za finance daje pooblastilo za blokiranje sredstev teroristov in vseh, ki so povezani s teroristi ali terorizmom.
"S podpisom tega izvršnega ukaza imamo predsednikovo izrecno navodilo, da blokiramo ameriška sredstva vseh domačih ali tujih finančnih institucij, ki nočejo sodelovati z nami pri blokiranju sredstev terorističnih organizacij," je dejal O'Neill. »Ta ukaz je obvestilo finančnim institucijam po vsem svetu - če ste kakor koli vpleteni v financiranje organizacije Al Kaida, imate dve možnosti: sodelovati v tem boju ali pa bomo zamrznili vaše premoženje v ZDA - kaznovali vas bomo za zagotavljanje virov, ki omogočajo ta zlobna dejanja.«
Pa kaj?
Kaj koristi kaznovanje velikih bank, če nihče ne ve za kazen?
Če je zgodovina kazenskega pregona proti korporativnim kriminalcem kakršen koli znak, bodo globe verjetno udarec po zapestju. Toda v tem primeru tega ne moremo vedeti, ker nam Ministrstvo za finance tega ne bo povedalo.
Izvršni ukaz predsednika Busha - in vse zakone, ki urejajo trgovanje s "sovražniki" Združenih držav - teroristi, Kubo, Libijo - izvaja Urad za nadzor tujih sredstev (OFAC) ministrstva za finance.
Katere ameriške državljane najbolj skrbijo izvršilna pooblastila OFAC? Velike banke in finančne ustanove. Zakaj? Ker poslujejo s "sovražniki" Združenih držav in imajo največ za izgubiti, če ta majhna umazana skrivnost pride na dan. Morajo zaščititi ugled podjetij.
Torej so se dogovorili z OFAC - uveljavite zakon proti nam, oglobite nas, če morate, vendar ne povejte javnosti. In leta je OFAC soglašal, da bo sodeloval pri tem prikrivanju.
Kako vemo, da se to dogaja?
Ker odvetniki za kazenske zadeve, ki jih banke in finančne institucije najamejo, da jih branijo pred kazenskimi in civilnimi izvršilnimi ukrepi OFAC, to zlahka priznajo.
Prejšnji teden nam je Dale Chakarian Turza, partner v pisarni Clifford Chance Rogers & Wells v Washingtonu, D.C., povedala, da verjame, da uradniki OFAC, ki jih vodi vodja kazenskega oddelka Betsy Sue Scott, vodijo »zelo aktiven primer obremenitev." To pomeni, da se velike banke in finančne institucije navajajo na kršitve zakonodaje in plačujejo kazni. In izvršilna dejavnost nikoli ne ugleda belega sveta.
Seveda je tako všeč bankam in finančnim institucijam. In zdaj jim bo všeč še več, saj v svojih bazah podatkov iščejo, kateri teroristi imajo depozite v svojih ustanovah.
Katera banka bi želela, da javnost izve, da posluje z Osamo bin Ladnom?
"Nobena od naših strank ne želi nobene publicitete na tem področju," je dejal Turza. »To ni značka, ki bi jo ponosno nosila katera koli finančna institucija ali drugi, ki jih je OFAC označil. To so zelo resni statuti. Kršitve so na splošno nenamerne. Nobena banka ali druga finančna institucija ne želi oglaševanja ali pritiska na izvršilni ukrep.«
"Torej je obrambna tožba na splošno zelo zadovoljna, ko naše stranke ne dobijo tiska na tem področju," je dejal Turza.
Tajne poravnave so nenavadne, ko gre za uveljavljanje zakona proti korporacijam. Vsakič, ko Zvezna komisija za trgovino uveljavi zakon, rezultat objavi na svoji spletni strani. Enako velja za Komisijo za vrednostne papirje in borzo. Enako velja za Upravo za varstvo pri delu. V večini primerov, ko ministrstvo za pravosodje uveljavlja zakon proti večjim korporacijam, javnost za to izve - tako ali drugače.
Publiciteta naj bi imela odvračilni učinek. Zakaj bi moral biti OFAC drugačen?
"Na nek način mislim, da s tišino dosežejo večjo skladnost," je dejal Turza.
Ja seveda. In če bi nas kdaj aretirali zaradi uličnega zločina, tudi ne bi želeli, da javnost izve. Bi lahko tudi mi imeli ta dogovor?
Politika ministrstva za finance o sklepanju tajnih poslov z velikimi bankami je neubranljiva sramota. Ministrstvo noče odgovoriti na klice novinarjev o tej temi.
Prejšnji mesec smo tožili Ministrstvo za finance, da bi od tamkajšnjih uradnikov prisilili, naj predložijo zapise o izvršilnih ukrepih, ki jih je poravnal OFAC.
Javnost ima pravico vedeti.
Russell Mokhiber je urednik časopisa Corporate Crime Reporter iz Washingtona, D.C. Robert Weissman je urednik časnika Multinational Monitor s sedežem v Washingtonu, D.C. Sta soavtorja knjige Corporate Predators: The Hunt for MegaProfits and the Attack on Democracy (Monroe, Maine: Common Courage Press, 1999).