Barack Obama in John McCain se pripravljata na vročo sporno bitko, v kateri nobeden od močno podjetniško sponzoriranih predsedniških kandidatov ne bo dvomil v osnovne temelje korporativno-neoliberalne vladavine in svetovnega supremacističnega militarizma Združenih držav. Ko se to tekmovanje ozkega spektra nadaljuje, si velja zapomniti, da so državljani ZDA glede številnih ključnih vprašanj precej levo od ameriških orwellovskih korporativnih medijev in političnega razreda.
Kot je Noam Chomsky povedal Davidu Barsamianu januarja 2007, "se zdaj veliko govori o tem, kako so Združene države razdeljena država. Moramo jih združiti, 'rdeče države' in 'modre države'. Pravzaprav, je razdeljena država, vendar ne na način, o katerem se razpravlja. Razdeljena je med javnostjo in elektroenergetskimi sistemi, vlado in korporativnim sistemom ... Trenutno," je upravičeno dodal Chomsky, "je velika razpoka [v ZDA] osnovni razkol med javnim in resničnim sektorjem moči v državi. Tako politične stranke kot poslovni sektor so pri številnih pomembnih vprašanjih precej desno od prebivalstva« (Noam Chomsky, What We Say Goes [New York: Metropolitan , 2007] str.95).
Za uporaben povzetek mnenj progresivne večine Američanov o ključnih političnih vprašanjih glejte nedavno knjigo Katherine Adams in Charlesa Derberja "The New Feminized Majority" (Boulder, CO: Paradigm, 2008). Kot predlagata Adams in Derber, je ogromna količina anketnih podatkov v nasprotju s splošno razširjeno domnevo, da so ZDA konservativna in imperialistična država, ko gre za dejansko državljanstvo, ki je zelo drugačna kategorija od nacionalnega političnega in političnega razreda.
Tukaj je nekaj ključnih ugotovitev ankete, omenjenih v poučnem četrtem poglavju študije Adamsa in Derberja:
* 69 odstotkov volivcev v ZDA se strinja, da bi morala "vlada skrbeti za tiste, ki ne morejo skrbeti zase" (Pew Research, 2007).
* 54 odstotkov volivcev se strinja, da bi morala "vlada pomagati potrebnim, tudi če to pomeni večji dolg" (Pew Research, 2007).
* 58 odstotkov Američanov meni, da bi morala ameriška vlada storiti več za svoje državljane, ne manj (National Elections Survey, 2004).
* Dvakrat več Američanov podpira več vladnih storitev in porabe (tudi če to pomeni zvišanje davkov) kot število tistih, ki podpirajo manj storitev in zmanjšano porabo (National Elections Survey, 2004).
* 64 odstotkov Američanov bi plačevalo višje davke, da bi zagotovili zdravstveno oskrbo za vse državljane ZDA (mnenjska raziskava CNN, maj 2007).
* 69 odstotkov Američanov meni, da je zvezna vlada odgovorna za zagotavljanje zdravstvenega zavarovanja vsem državljanom ZDA (Gallup Poll, 2006).
* 80 odstotkov Američanov podpira dvig minimalne plače, ki ga zahteva vlada (Anketa Associated Press/AOL, december 2006).
* 86 odstotkov Američanov želi, da kongres sprejme zakonodajo za dvig zvezne minimalne plače (CNN, avgust 2006).
* 71 odstotkov Američanov meni, da so davki na korporacije prenizki (Gallup Poll, april 2007).
* 66 odstotkov Američanov meni, da so davki za ljudi z višjimi dohodki prenizki (Gallupova anketa, april 2007).
* 59 odstotkov Američanov je naklonjenih sindikatom, le 29 odstotkov pa nenaklonjenih (Gallup Poll, 2006).
* 52 odstotkov Američanov v delovnih sporih na splošno stoji na strani sindikatov. Le 34 odstotkov jih je na strani menedžmenta (Gallup Poll, 2006).
* 57 odstotkov Američanov želi ohraniti splav zakonit v vseh ali večini primerov (Washington Post/ABC News, 2007).
* 78 odstotkov Američanov meni, da bi morale imeti ženske enako vlogo kot moški pri vodenju podjetij, industrije in vlade (National Elections Survey, 2004).
* 57 odstotkov Američanov podpira programe, ki "pri zaposlovanju dajejo posebno prednost kvalificiranim ženskam in manjšinam" (Pew Poll, 2003).
* Večina ameriških volivcev meni, da je "najnujnejše moralno vprašanje" Združenih držav "pohlep in materializem" (33 odstotkov) ali "revščina in ekonomska krivica" (31 odstotkov). Samo 16 odstotkov jih opredeljuje splav, 12 odstotkov pa homoseksualne poroke kot »najnujnejše moralno vprašanje« (Zogby, 2004). Tako skoraj dve tretjini (64 odstotkov) prebivalstva meni, da sta krivica in neenakost glavni "moralni vprašanji" naroda.
* 67 odstotkov Američanov meni, da bi morale ZDA v boju proti terorizmu dati prednost diplomatskim in gospodarskim sredstvom pred vojaškimi metodami (Public Agenda and Foreign Affairs, 2007).
* Samo 15 odstotkov Američanov meni, da bi morale ZDA igrati "vodilno vlogo v svetu" (Gallupova anketa, februar 2007) – izjemno zavračanje globalne hegemonije in imperija ZDA.
* 58 odstotkov Američanov meni, da bi morale ZDA igrati "glavno vlogo, ne pa vodilne vloge v svetu" (Gallup Poll, februar 2007).
* 62 odstotkov Američanov septembra 2007 je menilo, da je bila invazija na Irak "napaka" (CBS News, september 2007).
* Večina Američanov želi trden rok za umik ZDA iz Iraka (Washington Post/ABC News, februar 2007).
* 70 odstotkov Američanov želi večstransko pogodbo o jedrski razorožitvi (Pew Poll, november 2005).
Tukaj je nekaj drugih pomembnih ugotovitev raziskave, ki niso navedene v knjigi Adamsa in Derberja:
* "Ko so anketirane volivce prosili, naj naštejejo moralno vprašanje, ki je najbolj vplivalo na njihov glas, je bila vojna v Iraku z 42 odstotki na prvem mestu, medtem ko jih je 13 odstotkov navedlo splav in 9 odstotkov istospolne poroke" [1].
* 73 odstotkov Američanov meni, da bi moralo biti preprečevanje širjenja jedrskega orožja zelo pomemben cilj zunanje politike ZDA, v primerjavi s 50 odstotki, ki menijo, da bi moralo biti zelo pomemben cilj ohranjanje superiorne vojske po vsem svetu (Chicaški svet za zunanje odnose [v nadaljevanju CCFR "], "Globalni pogledi," oktober 2004). Preživetje tukaj prevlada nad hegemonijo kot glavnim globalnim ciljem državljanov.
* Samo 29 odstotkov Američanov podpira povečanje državne porabe za "obrambo". Nasprotno pa jih 79 odstotkov podpira večjo porabo za zdravstveno varstvo, 69 odstotkov podpira večjo porabo za izobraževanje in 69 odstotkov podpira večjo porabo za socialno varnost (CCFR, "Globalni pogledi," 2004).
* 58 odstotkov Američanov leta 2004 ni menilo, da bi ZDA morale imeti dolgoročne vojaške baze v Iraku (CCFR, 2004).
* 59 odstotkov Američanov je leta 2004 menilo, da bi morale ZDA odstraniti svojo vojaško prisotnost z Bližnjega vzhoda, če to želi večina ljudi (CCFR, 2004).
* 72 odstotkov Američanov je leta 2004 menilo, da bi morale ZDA odstraniti svojo vojaško prisotnost iz Iraka, če to želi večina ljudi (CCFR, 2004)[2].
* Za boj proti terorizmu 87 odstotkov Američanov meni, da bi morale ZDA delovati prek Združenih narodov (ZN) za krepitev mednarodnega prava in zagotoviti, da ZN to pravo uveljavljajo; 67 odstotkov jih meni, da bi si morale ZDA prizadevati za razvoj revnih gospodarstev; 64 odstotkov jih meni, da bi si morale ZDA močno prizadevati za nepristranskost v izraelsko-palestinskem konfliktu. Samo 29 odstotkov jih meni, da bi morale ZDA uporabiti mučenje, da bi pridobile informacije od teroristov.
* 77 odstotkov Američanov meni, da imajo ZDA enostransko pravico do vojne samo, če imajo ZDA trdne dokaze, da so v neposredni nevarnosti napada (53 odstotkov) ali (24 odstotkov), če druga država napade prva (CCFR, 2004). ).
* 89 odstotkov Američanov zavrača pravico Združenih držav, da brez odobritve ZN strmoglavijo vlado, ki podpira teroriste, ki bi lahko predstavljali grožnjo ZDA (CCFR, 2004).
* 79 odstotkov Američanov zavrača prvo uporabo jedrskega orožja in 22 odstotkov zavrača uporabo jedrskega orožja sploh (CCFR, 2004).
* Dve tretjini (66 odstotkov) Američanov meni, da bi morale biti ZDA bolj pripravljene sprejemati odločitve o mednarodnih odnosih znotraj ZN, tudi če to pomeni, da se bodo morale ZDA včasih strinjati s politiko, ki ni njihova prva izbira (CCFR, 2004) .
* Devetinpetdeset odstotkov Američanov podpira opustitev pravice veta, podeljene petim stalnim članicam Varnostnega sveta ZN, vključno z Združenimi državami (CCFR, 2004).
* Sedeminpetdeset odstotkov Američanov je naklonjeno splošni skladnosti z odločitvami Svetovnega sodišča, ne le skladnosti za posamezne primere (kot velja v trenutni politiki ZDA) (CCFR, 2004).
* Štiriinsedemdeset odstotkov Američanov podpira dodelitev stalnih mirovnih sil ZN, ki jih izberejo, izurijo in poveljujejo ZN (CCFR, 2004).
* Sedeminpetdeset odstotkov Američanov je naklonjeno podelitvi ZN pravice do urejanja mednarodne trgovine z orožjem (CCFR, 2004).
* Šestinsedemdeset odstotkov Američanov meni, da bi morale ZDA sodelovati na Mednarodnem kazenskem sodišču, ki ima pooblastila za sojenje posameznim ameriškim vojaškim in drugim uradnikom za vojne zločine, tudi če jih njihova lastna država ne bo preganjala zaradi takšnih zločinov (CCFR, 2004).
* Enainsedemdeset odstotkov Američanov meni, da bi morale ZDA sodelovati pri Kjotskem sporazumu o globalnem segrevanju (CCFR, 2004).
* Triindevetdeset odstotkov Američanov podpira minimalne standarde v mednarodnih trgovinskih sporazumih za delovne pogoje in 91 odstotkov podpira minimalne standarde za varstvo okolja.
Vprašljivo je, koliko so ta in druga [3] progresivna politična stališča, ki jih zavzema ameriška večina, pomembna glede na obstoječe volitve v ZDA, medijske sisteme in politično kulturo. Danes kot vedno obstaja temeljno protislovje med življenjem in smrtjo med doktrinarno (in lažno) pomešanimi resničnostmi (i) kapitalizma in (ii) demokracije. "Politika," kot je v začetku prejšnjega stoletja ugotovil John Dewey, "je senca, ki jo na družbo meče veliki kapital."
Ameriški naprednjaki bodo našli verodostojne razloge, da zagovarjajo reforme in si prizadevajo za izvolitev Obame, odkrito sredinskega "glave korporacije" (Chris Hedges, "Corporate America Hearts Obama," Truthdig, 30. april 2008), ki je še bolj potisnjen v desnico s strani dominantnih orwellovskih (ter Aldousa Huxleana in Herberta Marcusea) medijev [4]. Toda reforme in površno reformistični kandidati ne bodo zadostovali za ustvarjanje demokratične politične kulture v sedanji imperialni plutokraciji. Potrebna je korenita strukturna sprememba – nekaj, kar vključuje predani aktivizem v in med volilnimi spektakli gospodarjev, ki so jih oblikovali korporacije in osredotočeni na kandidate.
Pavlova ulica ([e-pošta zaščitena]) je veteran, radikalni zgodovinar in neodvisni avtor, aktivist, raziskovalec in novinar v Iowa Cityju, IA. Njegova naslednja knjiga je Barack Obama in prihodnost ameriške politike (Paradigma, avgust 2008). Street je avtor Empire and Inequality: America and the World Since 9/11 (Paradigma 2005); Ločene šole: izobraževalni apartheid v dobi po državljanskih pravicah (Routledge 2005): in rasno zatiranje v svetovni metropoli (Rowman & Littlefied 2007).
OPOMBE
1. Noam Chomsky, Failed States: The Abuse of Power and the Assault on Democracy (New York: Metropolitan, 2006), str. 228, ki se sklicuje na nacionalno anketo, navedeno v The Boston Globe, 27. novembra 2004.
2. "Do leta 2004," je leta 2006 zapisal Anthony Arnove, "je raziskava, ki so jo izvedli USA Today, CNN in Gallupova organizacija, pokazala, da je 71 odstotkov Iračanov menilo, da so tuje enote okupatorji, število, ki se v avtonomni kurdski regiji dvigne na 81 odstotkov v severnem Iraku Anketa, ki jo je maja 2004 objavil Neodvisni inštitut za študije uprave in civilne družbe, je pokazala, da 92 odstotkov Iračanov vidi tuje čete kot okupatorje, 2 odstotka pa jih vidi kot osvoboditelje. V isti anketi je samo 7 odstotkov Iračanov izrazil zaupanje v 'koalicijske sile' pod vodstvom ZDA." Anketa, ki jo je avgusta 2005 naročilo britansko obrambno ministrstvo, je pokazala, da kar 82 odstotkov Iračanov "močno nasprotuje" prisotnosti tujih enot in da manj kot 1 odstotek verjame, da so enote "odgovorne za izboljšanje varnosti". Glej Anthony Arnove, Irak: Logika umika (New York: New Press, 2006), str.28-29; Chomsky, Propadle države, str.164.
3. Na primer, velika večina v ZDA že dolgo trdi, da imajo korporacije v ZDA preveliko moč.
4. Kartica prečastitega Jeremiaha Wrighta in druge zvijače (kartica z reverjem ameriške zastave in kartica "Michelle Obama ni ponosna na svojo državo" itd.) bodo uporabljeni za premikanje Obame vedno bližje republikanski strani partizanov. "razdeliti."