Ali še kateri Američan tam zunaj zmajuje z glavo v neumnem začudenju nad najnovejšimi izjavami Georgea W. Busha o tem, zakaj je marca 2003 ukazal napadalno vojno na Irak? Busheva administracija je prvotno prodala to vojno z obrazložitvijo, da je bila potrebna za našo zaščito. Bush je trdil, da moramo napasti, da ustavimo lahkomiselni iraški režim, ki je resno ogrožal napad na nas in/ali naše zaveznike z »orožjem za množično uničevanje (WMD)«. Administracija je trdila, da je bil ta režim nekako povezan z 9. septembrom, Al Kaido in skrajnim islamskim terorizmom na splošno.
Ni važno, da je bil Irak namišljena nevarnost. V veliki meri zahvaljujoč začetni zalivski vojni (1990-91) in kasnejšim sankcijam pod vodstvom ZDA je bila vlada Sadama Huseina strašno oslabljena država. Niti za svoje neposredne sosede ni predstavljal grožnje. Njegova zmožnost za sodelovanje v pomembnejših vojaških akcijah, z ali brez OMU, je bila minimalna. Kot so poročali Scott Ritter in številni drugi dobro obveščeni opazovalci, naj ne bi obstajale izjemne zaloge nekonvencionalnega orožja.
Ne glede na to, da ni bilo opazne povezave med Sadamovim sekularnim Baathističnim režimom in Al Kaido ali drugo muslimansko teroristično mrežo. Osama bin Laden sta bila v resnici zagrizena sovražnika in predstava Bele hiše, da slednji »predaja« jedrsko, kemično ali biološko orožje (tudi če je imel tako orožje) – za prvega je bila odkrito nezaslišana.
In ne pozabite, da bi bilo samomorilno, če bi Sadam napadel ZDA ali eno od njihovih zavezniških držav v regiji. Ni bilo dokazov, ki bi kazali na to, da je iraški preračunljivi diktator opustil svoj znameniti nagon samoohranitve.
Busheve utemeljitve vojne so bile nenavadne, nekaj, kar so dobro razumeli po vsem svetu in kar je zdaj splošno priznano tudi tukaj v ZDA.
V želji, da bi si opomogel od fiaska v odnosih z domačo javnostjo, v katerega se je spremenila njegova vojna proti Iraku, Bush zdaj govori dve nenavadni stvari o tem, zakaj je ukazal invazijo.
Njegova prva trditev je, da se je »veliko« »obveščevalnih podatkov«, ki jih je prejel o Iraku leta 2002 in v začetku leta 2003, »izkazalo za napačne. Kot predsednik,« je v sredo priznal Bush, »sem odgovoren za odločitev o vojni z Irakom in sem tudi za popravljanje tega, kar je šlo narobe, z reformo naših obveščevalnih zmogljivosti.«
Ne glede na to, da so se milijoni po celem planetu že od samega začetka popolnoma zavedali, da je argument OMU lažen.
Druga nenavadna stvar, ki jo zdaj pravi Bush, je, da »napačne informacije«, ki jih je prejel o Iraku, sploh niso bile razlog, zakaj je napadel to državo. V intervjuju za FOX News v sredo je »Bush rekel, da bi 'vsekakor' napadel Irak [čeprav] je takrat vedel, da gospod Hussein ni imel prepovedanega orožja« (Richard W. Stevenson, »Bush pravi, da ZDA potrebujejo potrpežljivost glede Iraka War; Admits Errors," New York Times, 15. december 2005, str. A18).
To je fascinantna stvar, ki jo lahko predsednik pove vsakomur, ki je seznanjen s tem, kar je rekel v začetku leta 2003. Med svojim sobotnim jutranjim radijskim nagovorom 8. marca tistega leta je Bush, če navedem en primer, opravičil vojno, za katero se je že odločil. vztraja, da ima "Sadam Hussein dolgo zgodovino brezobzirne agresije in strašnih zločinov. Ima,« je pojasnil Bush, »orožje terorja. Zagotavlja financiranje in usposabljanje ter varno zatočišče teroristom, ki bi rade volje izročili orožje za množično uničevanje Ameriki in drugim miroljubnim državam.«
»Napadi 11. septembra 2001,« je nadaljeval Bush, »so pokazali, kaj so sovražniki Amerike naredili s štirimi letali. Ne bomo čakali, da vidimo, kaj lahko teroristi ali teroristične države storijo z orožjem za množično uničevanje... In v skrajnem primeru moramo biti pripravljeni uporabiti vojaško silo. Delamo vse, kar lahko, da bi se izognili vojni v Iraku. A če se Sadam Husein ne bo razorožil na miren način, bo razorožen s silo.«
Kako naj si zdaj razlagamo te in številne druge podobne in sorodne izjave Busha in njegovih uradnikov konec leta 2002 in v začetku leta 2003? Ali je Bush napadel Irak zaradi "slabe inteligence" ali ne? Ali je Bela hiša izbrala ali kako drugače »zakuhala« »obveščevalno službo«, da bi dala prednost svojemu domnevno resničnemu projektu širjenja »svobode« v Irak? Se je Beli hiši zdelo potrebno izmisliti novo pretvezo (izvoz »svobode«), ko je postala očitna (domnevno presenetljiva) odsotnost OMU? Ali je, kot misli večina sveta, napadel Irak iz razlogov, ki niso imeli veliko opraviti niti z orožjem za množično uničevanje niti s širjenjem njegovega pojmovanja svobode, temveč bolj z iraškimi ogromnimi strateškimi zalogami nafte?
Najbolj depresivna stvar je miren način, na katerega prevladujoči (»mainstream«) mediji posredujejo Bushevo najnovejšo retorično vrtenje o tem, zakaj je »šel v Irak«. O Bushevi drzni izjavi, da bi ukazal zasedbo Mezopotamije tudi brez dokazov o iraškem OMU, poročajo v izjemno nezačudenih izrazih na koncu članka na 19. strani nedavne izdaje "liberalnega" New York Timesa. Spoštljiv naslov te točke je »Bush pravi, da ZDA potrebujejo potrpežljivost glede vojne v Iraku; Priznava napake.”
Bolj moralno odgovoren in resničen naslov bi bil tale: "Bush pravi, da so bile lažne racionalizacije nepomembne za začetek vojne."
Časnik Times in drugi "mainstream" mediji so se morda opravičili za svojo prvotno "lahkovernost" pri pokrivanju Bushevih začetnih trditev o OMU. Toda pretirano nekritično poročanje o Never Mind War Coverage, ki služi moči in normalizira zavajanje, je še vedno preveč zasidrano na vrhuncu novičarske industrije.
Opravičila so lepa, toda tisto, kar ljudje resnično želijo, potem ko se jim je zgodila krivica, je sprememba vedenja.
Eden od dobrih načinov, da mediji pokažejo resnično obžalovanje zaradi nekritičnega prenašanja Bushevih prvotnih vojnih pretvez, bi bil kritičen napad na trenutno trditev administracije, da želi svoboden in neodvisen Irak. To je zadnja stvar, ki jo Busheva Bela hiša in njeni močni korporativni zavezniki in sponzorji želijo videti, saj takšen Irak nikakor ne bi bil pripravljen dovoliti, da bi njegovo gospodarstvo prodal tujemu kapitalu, in dovolil ZDA, da ohranijo stalno vojaško prisotnost na mezopotamskih tleh. .
ZNetwork se financira izključno z velikodušnostjo svojih bralcev.
Donate