A'o sauni Amerika Latina mo le Fonotaga o lo'o loma a Amerika i le Aai o Panama Ia 9-10, o le elefane tele i totonu o le potu o le a le o se toe faʻafeiloaʻi umi o Cuba ma le faʻalapotopotoga, lea na le aofia ai i le silia ma le limasefulu tausaga talu ai i lalo o le uunaiga a Amerika, ae o le gaioiga lata mai a Peresitene Obama o le osofaʻiga faasaga ia Venezuela. O le itulagi atoa ua teena ma le autasi le Poloaiga a Obama na tuuina atu ia Mati 9, 2015, ma faailoa atu ai Venesuela "o se taufaamatau e le masani ai ma tulaga ese i le saogalemu o le atunuu ma faiga faavae i fafo" ma ua valaau atu i le peresitene o Amerika e soloia lana poloaiga.
I se faʻamatalaga e leʻi tupu muamua ia Mati 26, 2015, o sui uma e 33 o le Community of Latin American and Caribbean States (CELAC), o loʻo fai ma sui o le itulagi atoa, na faʻaalia le teteʻe i faʻasalaga a le malo o Amerika e faasaga i tagata Venesuela, e taʻua i latou o "le talosaga a faiga fa'amalosi fa'atasi e fa'afeagai ma Tulafono Fa'ava-o-malo”. O lea faamatalaga na faʻaalia ai le "teena e le CELAC le Poloaiga Faʻatonu na tuʻuina atu e le Malo o le Iunaite Setete o Amerika i le aso 9 o Mati, 2015", ma lona manatu "e tatau ona toe suia lenei Poloaiga Faʻatonu".
E oʻo lava i soʻo malosi a Amerika e pei o Kolomupia ma Mekisiko na sainia i le faʻamatalaga CELAC, faʻatasi ai ma le US-faʻalagolago i le tamaoaiga o le Caribbean states Barbados ma Trinidad, ma isi. Atonu o le taimi muamua lea i le tala faasolopito o aso nei ua teena uma ai e atunuu Latina Amerika ma Karipiane se faiga faavae a Amerika i le itulagi, talu mai le poloka poloka a le US e faasaga ia Cuba.
O le mea e ofo ai, o le faʻamaoniaga a Peresitene Obama e faʻavaivaia sootaga ma Cuba, na faʻasalalau i se faʻasalalauga faʻatasi ma Peresitene Raul Castro i le aso 17 o Tesema, 2014, na faʻavae muamua i luga o le mea na ia taʻua o le "faiga faʻavae le manuia" a Washington i le motu o le Caribbean. E sili atu ma le limasefulu tausaga o faʻasalaga tuʻufaʻatasi ma faiga faʻapolokiki na naʻo le faʻaesea o le US faavaomalo, aʻo faʻamalosia e Cuba ana lava sootaga ma le tele o atunuu i le salafa o le lalolagi ma maua ai le faʻaaloalogia faavaomalo mo ana fesoasoani agaalofa ma le lotogatasi ma atunuu tuafafine.
Toeitiiti lava leai se malolo, na tatala ai e Obama le faitotoa i Cuba, ioeina le toilalo o Uosigitone, ona tapunia lea i luga o Venesuela, ma faatino se faiga faavae toetoe lava tutusa o faasalaga tutasi, tetee faaupufai ma tuuaiga sese o taufaamatau i le saogalemu o le atunuu o Amerika. A'o le'i maua e le itulagi se taimi e faamanatu ai le tatalaina o le nosa i le ua o Cuba, sa fa'amaua i luga o Venesuela. Aisea, na mafaufau ai le itulagi, o le a faia e Peresitene Obama se faiga faʻamaonia ua le manuia e faasaga i se isi malo i le lalolagi, aemaise lava i se vaitaimi o le toe faʻafouina o sootaga?
Mafaufau i le taua faifaipea a le US i faiga faatupu faalavelave lea e agavaa ai soʻo se faʻamataʻu faʻamataʻu i le saogalemu o Amerika, e soʻo se tasi poʻo soʻo se mea, e avea ma faʻamoemoega aoga o lona malosi faamiliteli, e leʻi nofo filemu Venesuela i le feagai ai ma osofaʻiga lata mai. O le malo o Amerika i Saute na vave lava ona faʻalauiloa se faʻasalalauga faʻavaomalo e taʻusalaina ai le Poloaiga a Obama o se gaioiga faʻasaga i se atunuʻu e le o se faʻamataʻu moni. Na lomia e Peresitene Nicolas Maduro se Tusi Tatala i Tagata o le Iunaite Setete i le lomiga o Mati 17, 2015 o le New York Times e lapataia ai le au faitau i laasaga matautia na faia e le pulega a Obama e faasaga i se setete tuaoi filemu, e le o se taufaamatau. O le tusi na unaʻia ai tagatanuu o Amerika e auai i valaau mo Obama e toe faʻafoʻi lana Poloaiga Faʻatonu ma aveese faʻasalaga faasaga i tagata ofisa Venesuela.
Na vave ona tali atu le itulagi. I le na o le 48 itula a o lei tuuina atu le Poloaiga a Obama, na malaga atu ai i Venesuela le aumalaga a Minisita o le Va i Fafo mai le Union of South American Nations (UNASUR), e fai ma sui o atunuu uma e sefululua o Amerika i Saute, i Venesuela e feiloai ai ma taitai o le malo, sui o le itu agai ma sui o sosaiete lautele. . UNASUR sa fa'atalanoaina talanoaga i le va o le malo ma le itu tete'e talu mai le fa'atupuina o le tetee a le malo i le tausaga talu ai ma mafua ai le silia ma le 40 tagata maliliu i totonu o le atunu'u ma fa'ateleina le le mautu. O le mea moni o le fa'atonuga a Obama na o'o mai ina ua mae'a ona toe fa'afo'isia e UNASUR taumafaiga fa'atalanoa i Venesuela, na manatu o se fa'atama'ita'i le manatu i le malosi o Amerika Latina e fo'ia ona lava fa'afitauli. O lea la ua la'a atu le US e fa'atonu lona finagalo. Na tali atu le UNASUR i se tetee mata'utia o le Poloaiga a le Obama ma sa mana'omia le soloia vave.
E le gata i lea, na tuʻuina atu e atunuʻu faʻamatalaga taʻitoʻatasi e teena ai faʻasalaga a Uosigitone faasaga ia Venesuela ma lona faʻailogaina o le atunuʻu o Amerika i Saute o se "faʻamataʻu e le masani ai ma tulaga ese" i lona saogalemu o le atunuu. Na manatu Atenitina e "le talafeagai i soo se tagata e malamalama lelei e faapea o Venesuela poo soo se atunuu i Amerika i Saute po o Amerika Latina e mafai ona avea o se taufaamatau i le saogalemu o le atunuu o le Iunaite Setete", ma na faamanino mai e Peresitene Cristina Fernandez o soo se taumafaiga e faʻalavelave Venesuela o le a e va'aia fo'i o se osofa'iga i Atenitina. Na faaalia e le Peresetene Bolivian Evo Morales le lagolago atoatoa mo Peresitene Maduro ma lana malo ma sasaina Uosigitone, "O nei faiga le faatemokalasi a Peresitene Barack Obama e lamatia ai le filemu ma le saogalemu o atunuu uma i Amerika Latina ma le Caribbean".
Na taʻua e le Peresetene Ekuatoa Rafael Correa e faapea, o le Obama Decree e tatau ona avea o se "usuaga leaga", ma manatua ai le ala o se gaoioiga mataʻutia, "faamanatu mai ia i tatou itula sili ona pogisa o lo tatou Latina Amerika, ina ua tatou maua osofaiga ma pulega malosi na faia e malo ... Amerika Latina ua suia?"
Na taʻua e Nicaragua le Poloaiga a le Obama o le "solitulafono", ae na taʻua e le peresitene o Uruguayan José Pepe Mujica soo se tasi e manatu Venesuela o se taufaamataʻu "vale".
I tua atu o Amerika Latina, e 100 faipule Peretania na sainia se faʻamatalaga e teena ai faʻasalaga a Amerika e faasaga ia Venesuela ma valaʻau atu ia Peresitene Obama e soloia lana Poloaiga Faʻatonu e taʻu ai le atunuu o se taufaʻatau. E silia ma le lima miliona tagata ua sainia talosaga i Venesuela ma luga o le initaneti e manaʻomia ai le toe faʻafoʻiina o le Poloaiga a le Pulega.
E le gata i lea, o le vaega a Malo Aufaatasi G77+Saina, lea e fai ma sui o atunuu e 134, na tuuina atu foi se faamatalaga mautu e tetee ai i le Poloaiga a le Peresetene Obama faasaga ia Venesuela. "O le Vaega a le 77+Saina e le fiafia i nei faiga ma toe faʻaalia lana tautinoga mausali i le pule silisili ese, faʻamaoni faʻaitulagi ma le tutoatasi faʻapolokiki o le Bolivarian Republic of Venezuela… O le G77+Saina e valaʻau i le Malo o le Iunaite Setete e iloilo ma faʻatino isi auala. o talanoaga ma le Malo o Bolivarian Republic o Venesuela, i lalo o mataupu faavae o le faaaloalo mo le pule silisili ese ma le faia o le tagata lava ia. O lea la, matou te talosaga atu ina ia soloia le Poloaiga a le Pulega”.
Ona iai lea o le faamatalaga a le CELAC. Ua teena e le vaega atoa o Amerika Latina le faiga faavae faaitulagi lata mai a Obama, i le taimi lava na ia manatu ai na ia faia le suatiaina o eleele i saute o le tuaoi. E le o se mea e ofo ai, o le White House ua toe faʻaseseina faʻaitulagi faʻamuamua, faʻatauvaʻaina le taua o le pule, tutoʻatasi ma le lotogatasi mo tagata o Amerika Latina.
A o faʻamanatuina e Amerika Latina le faʻaitiitia o feeseeseaiga i le va o le US ma Cuba, o le a le tu le itulagi ma tuʻuina Venesuela e osofaʻia. Afai e manaʻo moni le pulega a Obama e avea ma paaga faʻaitulagi, ona tatau lea ona talia ma faʻaaloalogia le mea ua avea Amerika Latina: malosi, lotogatasi ma fusia e se vaʻaiga faʻapolokiki faʻatasi o le tutoʻatasi ma le tuʻufaʻatasia. So'o se isi lava auala o le fa'atasi ma le itulagi, i tua atu o le fa'aaloalo, tutusa sootaga e fa'avae i luga o fa'avae o le le fa'alavelave, o le a na'o le tasi le i'uga: toilalo.
O le ZNetwork o loʻo faʻatupeina naʻo le agalelei o ana tagata faitau.
lafo