faʻatomuaga
Mo le tele o tagata i le itu agavale, i totonu ma fafo atu o Aferika i Saute, o le 'Bolivarian Revolution' o loʻo vaʻaia o se faailoilo o le faʻamoemoe faʻaagafesootai i se sami o le faʻanoanoa faʻatauvaʻa [1]. O le mafuaʻaga ua lagona ai e le toʻatele o tagata agavale le faʻapipiʻi malosi i lenei poloketi, ma faʻalauiloaina o se isi mea, ona ua latou vaʻavaʻai i ai o se gaioiga a le setete o Venezuelan agai i le fatuina o se faiga moni, saoloto o le socialism [2] poʻo le o se fa'ata'ita'iga e matua'i malepe ma talitonuga o neo-liberalism [3] [4]. O lea la, o le tele o tala na tusia e viia ai le malo o le setete o nisi o alamanuia [5], o ana polokalame o le tufatufaina atu o fanua [6], ma ana taumafaiga e manatu e fausia le malo faatemokalasi i totonu o fale faigaluega (e ala i le pulega faʻatasi ma le galulue faʻatasi) [7] ma totonu o nuu (e ala i fono a nuu) [8]. Faʻafesoʻotaʻi i lenei mea, e tele foʻi mea na faia e le setete e faʻaaoga ai nisi o tupe maua na maua e le Petróleos de Venezuela (PDVSA) faʻasalalau auaunaga faʻaagafesootai e pei o aʻoaʻoga, meaʻai fesoasoani ma le soifua maloloina [9]. O le mea lea, ua masaa le tele o vaitusi ma finau ai o nei mea uma o faiga faʻaagafesootai faʻaagafesootai ma valaʻau faʻamalosi na faia mo isi setete, e pei o le setete o Aferika i Saute, e faʻaaogaina le Venezuelan style 'Socialism for the Twenty First Century' [10].
O lenei tusiga, e ui i lea, o loʻo fesiligia le manatu o le setete o Venezuelan o loʻo alu i luga o se ala e fausia ai se sosaiete faʻaagafesootai moni ma saoloto. O le mea lea, o le a finau ai e le o i ai Venesuela i se vaega o suiga i le socialism; ae ose atunuu fai tupe e saili ai le vaega tumaoti ma kamupani taua a le malo e faʻateleina tupe mama. O le mea moni, o le a finauina e ui o nisi o le manuia e tuʻuina atu e le setete, o lenei mea e masani ona nofo faʻatasi ma isi faiga faʻavae e saʻo le neo-liberal. Ina ia mafai ona faia le finauga e faapea e le mafai ona manatu Venesuela o le agai atu i se itu faaagafesootai, o lenei tusiga o le a auai ma suʻesuʻeina mataupu e uiga i le polokalame faʻa-atunuu a le setete, o ana sootaga ma faʻalapotopotoga faʻavaomalo, o ana galuega faatino a aufono ma ana polokalame tautua lautele. Faʻatasi ma lenei mea, o le natura o le tamaoaiga o le a vaʻavaʻai i ai, e aofia ai mamanu o le umiaina, ma o le a matua iloiloina pe o le sootaga o le gaosiga e faʻamatalaina ai le capitalism o loʻo suia i le tele o fesoʻotaʻiga faʻaagafesootai e faʻavae i luga o le faatemokalasi tuusaʻo, felagolagomai ma le tagata lava ia. -pulega i fale faigaluega ma nuu. O le mea moni, o le a finauina, mai se vaaiga anarchist, o le mea e leaga ai, o sootaga e faʻamatalaina ai le pule a le vasega ma le capitalism e le o faʻaumatia e le 'Bolivarian Revolution': nai lo le tulaʻi mai o se sosaiete tutusa, o le a iloiloina pe faʻapefea ma pe aisea foi o lo'o fa'aleaga ma fa'asaunoa le vasega o tagata faigaluega. O le mea lea, o le a iloiloina ma le mataʻutia pe faʻafefea ma pe aisea e le o faʻaumatia ai le pule a le vasega ma le kapitalisme, e oʻo lava i elemene o le neo-liberal capitalism, i le sosaiete Venezuelan. E ese mai le avea o se faailoilo o le faamoemoe o le 'Bolivarian process' atonu e sili atu ona sa'o le faailoaina o se tulaga o le asu ma faata.
O le Quagmire o le 'Bolivarian Revolution's' lauga
E leai se masalosalo o le au lagolago ma le au tetee o le 'Bolivarian Revolution' e lagona le fiafia e uiga i le ata o Hugo Chavez ma tuʻuina o ia i le ogatotonu o le 'feteʻenaʻiga'. O taunuuga o lenei mea o le toatele o tagata o loʻo fai faʻamatalaga e uiga ia Venesuela e seasea alu i tua atu o upu a Chavez ma le setete ma suʻesuʻeina faiga moni a le setete ma tulaga moni o tagata faigaluega ma tagata matitiva. O se vaega o le mafuaaga o le taulai atu i mea o fai mai ai Chavez, ae le o le tele o mea e fai pe le faia e le setete, o lona uiga. O Chavez o se failauga lelei e iai le tomai e faaosofia ai lagona malolosi i le au faʻalogo na ia tautala ai. Na'o le tasi e tatau ona mafaufau i le tele o fa'apotopotoga na faia lea na ia vala'au ai e le aunoa i tagata e amata se taua tele e faasaga i le neo-liberalism ma le malo. O se vaega o lenei mea, e masani ona ia faailoa atu o ia lava o se tagata e puipuia tagata: o se tagata e naunau e ola ma oti faatasi ma i latou mo mea ua ia talitonu i ai. O le mea moni e faapea o Chavez, ma le tautalaga na ia faʻaaogaina, foliga tele na fesoasoani i se tulaga e masani ona le suʻesuʻeina ai tulaga moni i Venesuela, ma o se taunuuga o le tele o auiliiliga e foliga mai e papaʻu. E tusa ai ma lenei mea, o le 'Bolivarian Revolution' e masani ona puipuia i upu faʻaupuga i le agavale ma faʻaleagaina i le itu taumatau, ma mea moni ma mea moni i nisi taimi e itiiti sona aafiaga.
O se faʻataʻitaʻiga lelei o le faʻaogaina o mea moni e mafai ona vaʻaia i fasipepa ma pepa a ona itu taumatau. Mo i latou, o le mea moni e faapea o le vasega pule, e aofia ai le aufaipisinisi Venesuela, o loʻo faʻaauau pea ona fiafia i se olaga olaola e le amanaiaina. Ae o le taulaiga e naʻo le faʻasalalauga faʻaagafesootai ma le tetee imperialist a Chavez. Mo le itu taumatau o le au tetee, ua avea Chavez o se tiapolo ua liutino tagata: o se tagata ua manatu o seoli ua naunau e faaumatia faiga faavae ma le faamalosia o le pule malosi. I nisi o taimi, ua faatusaina Chavez ia Hitila e le au tetee tetee [11]. Ae peitaʻi, a vaʻavaʻai lelei se tasi i le pulega a Chavez, e le mafai ona finau ma le faʻamaoni e faapea o se pule malosi. E pei ona faʻaalia mulimuli ane, o loʻo i ai uiga faʻamalosi e tusa ai ma le tele o gaioiga a le setete - o le tele lava e faʻatatau i tagata faigaluega ma tagata matitiva - ae o Venesuela o loʻo avea pea ma sui faʻatemokalasi.
O le le mafaufau e foliga mai o loʻo siomia ai faʻamatalaga o le 'Bolivarian process', e ui i lea, e le gata i le itu taumatau. O le au lagolago, aemaise lava i latou faavaomalo ma Aferika i Saute, e masani ona talia ma le faanoanoa le feʻau mai Chavez ma isi i le setete i foliga taua. O nisi o le au lagolago, e pei o Eva Golinger, ua oo lava ina puipuia le tulaga o i ai nei i le tulaga o le faamamaluina o Chavez ma toetoe lava a fautua mai e le mafai ona ia faia se mea sese [12] [13] [14] [15]. E tusa lava pe faʻatagaina mea sese, o nisi taimi e puipuia i luga o le faʻavae o Venesuela o loʻo feagai ma le malo ma se siosiomaga faigata i fafo. O nisi foi taimi e o faatasi ai ma le tuuaia o se pulega pi’opi’o po o se pulega taufaa’ole’ole ma le toeaina leoleo mo faafitauli; ao faʻaauau pea ona viia le 'Bolivarian Revolution' e aunoa ma le mafaufau i mea moni faʻavae na mafua ai le tulaʻi mai o se pulega malosi i le mea muamua [16]. O se faʻamatalaga sili atu o lenei mea e sau mai Marxists e pei o Alan Woods o loʻo talitonu e ui o le suiga e le o atoatoa ma toe faʻafoʻi - ma lagona e manaʻomia se pati fouvale, taʻitaʻi fouvale ma taʻitaʻi fouvale e manaʻomia le faʻatinoina o galuega - o Hugo Chavez ua vaʻaia o ia. fa'amaoni e uiga i le mana'o fa'aagafesootai. E masani ona latou vaai ia te ia o se tagata faʻamalosi moni e taumafai e faʻataʻitaʻiina se ala faʻaeteete i luma e puipuia ai se 'tetee-feteʻenaʻiga', lagolagoina e tagata, ae siosiomia i itu uma e lamatiaga, lea e aofia ai 'Stalinist' ma 'reformists' manipulatively taofi i tua. o le suiga moni ma le taofia o le vasega faigaluega mai le mauaina o le pule [17]. Ae sili atu le leaga, o se vaega toʻaitiiti o Chavistas faʻavaomalo faʻavaomalo latou te vaʻaia soʻo se fesiligia o le 'Bolivarian Revolution' o se aʻoaʻoga sese, ma faʻateʻaina soʻo se faitioga mai le lima o se tetee tetee ma taʻalo i lima o le malo. O le anotusi moni o finauga ogaoga na faia e se vaega toaitiiti o tagata suʻesuʻe alualu i luma ma tagata faʻamalosi e leʻo faʻaaogaina e ia Chavistas; pe a i ai, o tali e masani lava ona avea ma uiga o ni osofaiga a le tagata lava ia e le faavaea. O faʻataʻitaʻiga lelei o lenei mea o ni tali a nisi tagata agavale i le faʻamaumauga, Nuestro Petroleo ma Otros Cuentos, lea na faʻaalia ai faʻafitauli i le PDVSA ma le suauʻu alamanuia [18]. O ia osofaʻiga ua matele atu e taofia ai felafolafoaiga ma faavaivaia ai le tauiviga mo faiga faaagafesootai moni; lea o le sa'olotoga e fa'aalia, tautala ma felafolafoaiga o lo'o avea ma vaega tutotonu.
O le tele o taimi, o le mea lea, o nisi o le itu agavale lagolago o Chavez ua matele ina mau i le gaogao o le tautalaga na siomia ai le 'Bolivarian Revolution'. Ae peitaʻi, pe a le amanaʻia e se tasi le faʻamatalaga ma suʻesuʻeina le mea moni, e matua faigata lava ona finau o Venesuela o loʻo agai atu i le faʻaagafesootai pe o loʻo i ai se fuafuaga tele, ae faʻaeteete e tuʻuina atu le mana moni i le vasega faigaluega i se taimi umi. O le mea sili ona manino o le mea moni e le mafai ona faʻafitia le faʻapolopolo, e aofia ai elemene o neo-liberalism, o loʻo faʻaauau pea ona olaola i Venesuela.
Le 'Bolivarian Revolution' ma le Pulea o Meatotino Laiti
O le tele o tusitala agavale o loʻo lagolagoina le setete o Venezuelan e masani ona viia le Bolivarian Constitution o loʻo agaʻigaʻi i luma ma e oʻo lava i nisi tulaga latou te faʻamatalaina o se laʻasaga agai i le sosaiete [19]. O le Faavae e aofia ai fuaiupu e faapea, i luga o pepa, ua tuuina atu le setete e puipuia ma faalautele aia tatau a tagata, nuu ma le siosiomaga. I totonu o le pepa o loʻo i ai foʻi fuaiupu e faʻamaonia ai le manatu o le temokalasi auai ma le atinaʻeina atoatoa o tagata soifua. O vaega foi e faalauiloaina le matafaioi a le setete i totonu o le tamaoaiga (lea o le a finauina mulimuli ane, e ui i lea, e le tutusa ma le socialism). Mo nisi tagata agavale o nei fuaiupu o loʻo vaʻaia o se faʻamaoniga o le tulaga alualu i luma o le Faʻavae ma ia latou tusitusiga o nei fuaiupu latou te filifili e faʻamaonia [20].
O vaega taua o le Bolivarian Constitution, e ui i lea, o loʻo faʻapipiʻiina foi le puipuiga o meatotino laiti e aofia ai le pule a le setete ma meatotino tumaoti [21]. O a'afiaga o lenei mea e le tatau ona le amanaiaina. E ala i le puipuia ma le amanaiaina o le aia a se toʻaitiiti e umia le tele o meatotino, o le Bolivarian Constitution foi na te faia le setete e lagolagoina le le tutusa sootaga e tafe mai lenei mea. O sootaga malosi e le tutusa o le faavae lea o se sosaiete faavasega. Mo anarchists, o le vasega pule e aofia ai vaega e lua, capitalists ma le setete pule, oe pulea le tamaoaiga ma le pule. E pei o lea, e maua e le pulega o le setete le tele o lo latou malosi e ala i le puleaina o auala o le pulega ma le faʻamalosi (faʻatasi ai ma le puleaina ma le umiaina o auala o gaosiga e ala i le setete), ae o le punaʻoa a le aufaipisinisi e faʻalagolago tele i le umia saʻo o auala o gaosiga - lea e taua ai aia tatau o meatotino tumaoti. O le mea moni, ua leva ona iloa e le au anarchists o aia tatau o meatotino laiti, pe faʻavae i luga o meatotino tumaoti poʻo le pule a le setete, o se tasi lea o faʻavae autu o loʻo faʻavae ai le faiga faʻapitoa [22]. O aia tatau e fa'atupuina ma fa'atumauina se faiga fa'avasega e fa'amatalaina i se tulaga o lo'o umia e se tagata maualuluga le tele o meatotino; a o le toatele e itiiti pe leai foi. O le mea moni e faapea o se vaega toaitiiti o loʻo i ai le pule, puipuia e le setete, i luga o le umiaina o auala o gaosiga e mafai ai foi ona latou faʻaaogaina le pule i luga o le toʻatele o ē, e ala i le mamanu, e itiiti lava. O le mea lea, o aia tatau o meatotino e fausia ma fa'atumauina se faiga e mafai ai e i latou e le o ni a latou meatotino
O le ZNetwork o loʻo faʻatupeina naʻo le agalelei o ana tagata faitau.
lafo