Oktobra 2023 je 10 poslancev nemškega parlamenta (Bundestag) zapustilo Die Linke (Levica) in izjavilo, da namerava ustanoviti lastno stranko. Z njunim odhodom je poslanska skupina Die Linke padla na 28 od 736 poslancev bundestaga v primerjavi z 78 poslanci skrajno desnega Zavezništva za Nemčijo (AfD). Eden od razlogov za odhod teh 10 poslancev je, da verjamejo, da je Die Linke izgubila stik s svojo bazo delavskega razreda, katerega razkroj zaradi vprašanj vojne in inflacije je mnoge od njih premaknil v naročje AfD. Novo formacijo vodita Sahra Wagenknecht (rojena 1969), ena najbolj dinamičnih političark svoje generacije v Nemčiji in nekdanja zvezda Die Linke, ter Amira Mohamed Ali. Imenuje se Zavezništvo Sahra Wagenknecht za razum in pravičnost (Bündnis Sahra Wagenknecht, BSW) in začela v začetku januarja 2024.
Nekdanji Wagenknechtovi tovariši v Die Linke ji očitajo "konzervativizem" predvsem zaradi njenih pogledov na priseljevanje. Kot bomo videli, pa Wagenknecht izpodbija ta opis njenega pristopa. Opis "levega konzervativizma" (zgibni nizozemskega profesorja Casa Muddeja) se pogosto uporablja, čeprav je njeni kritiki ne obravnavajo podrobneje. Govoril sem z Wagenknecht in njeno tesno zaveznico – Sevim Dağdelen – o njihovi novi stranki in njihovih upih, da bodo v Nemčiji premaknili progresivno agendo.
Protivojna
Srce najinega pogovora je slonelo na globokem razkolu v Nemčiji med vlado pod vodstvom socialdemokrata Olafa Scholza, ki si želi nadaljevanja vojne v Ukrajini, in prebivalstvom, ki želi, da se ta vojna konča in da se njihova vlada spopade s hudo krizo. inflacije. Bistvo zadeve, sta dejala Wagenknecht in Dağdelen, je odnos do vojne. Die Linke, trdijo, preprosto ni odločno nasprotovala zahodni podpori vojne v Ukrajini in ni izrazila obupa med prebivalstvom. "Če se zavzemate za samouničujočo gospodarsko vojno proti Rusiji, ki milijone ljudi v Nemčiji potiska v bero in povzroča prerazporeditev bogastva navzgor, potem se ne morete verodostojno zavzemati za socialno pravičnost in socialno varnost," mi je rekel Wagenknecht. »Če se zavzemate za neracionalne energetske politike, kot je dovajanje ruske energije dražje prek Indije ali Belgije, medtem ko se zavzemate za to, da ne odprete ponovnih plinovodov z Rusijo za poceni energijo, potem ljudje preprosto ne bodo verjeli, da bi se zavzeli za milijone zaposlenih, katerih delovna mesta so ogrožena zaradi propada celih industrij, ki ga je povzročila rast cen energije.«
Scholzova odobritev ocena zdaj znaša 17 odstotkov, in če njegova vlada ne bo sposobna rešiti perečih problemov, ki jih je povzročila vojna v Ukrajini, je malo verjetno, da bo lahko obrnil to podobo. Namesto da bi si prizadevala za prekinitev ognja in pogajanja v Ukrajini, Scholzova koalicija socialdemokratov, zelenih in svobodnih demokratov, pravi Dağdelen, »poskuša zavezati nemško ljudstvo k globalni vojni skupaj z Združenimi državami na ob vsaj tri fronte: v Ukrajini, v vzhodni Aziji s Tajvanom in na Bližnjem vzhodu ob strani Izraela. Zgovorno je, da je zunanja ministrica Annalena Baerbock celo preprečila humanitarno prekinitev ognja v Gazi na vrhu v Kairu oktobra 2023.
Dejansko je leta 2022 predsednik vlade Turingije in vodja Die Linke, Bodo Ramelow, Rekel Süddeutsche Zeitung, da mora nemška zvezna vlada poslati tanke v Ukrajino. Ko Wagenknecht se imenuje Gaza "zapor na prostem" oktobra 2023, vodja poslanske skupine Die Linke Dietmar Bartsch je dejal da se je od nje »močno distanciral« (besedna zveza »zapor na prostem« za opis Gaze se pogosto uporablja, Z Francesca Albanese, posebna poročevalka ZN o razmerah na področju človekovih pravic na palestinskem ozemlju, okupiranem od leta 1967). »Moramo poudariti, kaj se tukaj dogaja,« mi pravi Dağdelen, »Naša dolžnost je organizirati odpor proti temu propadu protivojne drže Die Linke. Zavračamo vpletenost Nemčije v posredniške vojne ZDA in Nata v Ukrajini, vzhodni Aziji in na Bližnjem vzhodu.«
Kontroverze
25. februarja 2023 so Wagenknecht in njeni privrženci organizirali protivojni protest pri Brandenburških vratih v Berlinu, ki je pritegnil 30,000 ljudi. Protest je sledil objava »mirovnega manifesta«, ki sta ga napisala Wagenknecht in feministična pisateljica Alice Schwarzer, ki je zdaj pritegnil več kot milijon podpisov. Washington Post je o tem shodu poročal z članek z naslovom "Kremelj poskuša zgraditi protivojno koalicijo v Nemčiji." Dağdelen mi pravi, da je večina tistih, ki so se udeležili shoda, in tistih, ki so podpisali manifest, iz »sredinskega, liberalnega in levičarskega tabora«. Znani skrajni desničarski novinar Jürgen Elsässer se je poskušal udeležiti demonstracij, toda Dağdelen – kot video posnetek oddaj— se je prepiral z njim in mu rekel, naj odide. Na shodu so bili dobrodošli vsi razen desničarjev, pravi. Vendar tako Dağdelen kot Wagenknecht pravita, da je njuna nekdanja stranka – Die Linke – poskušala ovirati shod in ju demonizirala, ker sta ga organizirala. »Namen obrekovanja je ustvariti notranjega sovražnika,« mi je povedal Dağdelen. "Zaničevanje mirovnih protestov je namenjeno odvrnitvi ljudi in hkratni mobilizaciji podpore za odvratne vladne politike, kot je dobava orožja Ukrajini."
Del polemike okoli Wagenknechtove je o njenih pogledih na priseljevanje. Wagenknecht pravi, da podpira pravico do političnega azila in pravi, da je treba ljudem, ki bežijo pred vojno, zagotoviti zaščito. Toda, trdi, problema svetovne revščine ni mogoče rešiti z migracijami, temveč z zdravo gospodarsko politiko in koncem sankcij proti državam, kot je Sirija. Prava levičarka se mora po njenem mnenju odzvati na alarm skupnosti, ki pozivajo h koncu priseljevanja in se preselijo k skrajno desničarski AfD. »V nasprotju z vodstvom Die Linke,« mi je dejal Wagenknecht, »ne nameravamo odpisati volivcev AfD in preprosto opazovati, kako desničarska grožnja v Nemčiji še naprej narašča. Želimo pridobiti nazaj tiste volivce AfD, ki so šli k tej stranki zaradi razočaranja in protesta proti pomanjkanju prave opozicije, ki bi govorila v imenu skupnosti.«
Bistvo njene politike, je dejala Wagenknechtova, ni toliko proti priseljencem, ampak napad na protipriseljensko stališče AfD, hkrati pa bo njena stranka sodelovala s skupnostmi, da bi razumela, zakaj so razočarane in kako je njihova frustracija proti Priseljenci so pogosto širša frustracija zaradi rezov v socialni pomoči, rezov v financiranju izobraževanja in zdravstva ter v ponižniški politiki do ekonomske migracije. "Razkriva," je dejala, "da najostrejši napadi na nas prihajajo s skrajnega desničarskega krila." Ne želijo, poudarja, da bi nova stranka argumentacijo preusmerila od ozkega protipriseljenskega fokusa k politiki, ki podpira delavski razred.
Ankete Prikaži da bi nova stranka lahko dobila 14 odstotkov glasov, kar bi bilo trikrat več od deleža Die Linke in bi BSW postala tretja največja stranka v bundestagu.
Ta članek je izdelal Globetrotter.
ZNetwork se financira izključno z velikodušnostjo svojih bralcev.
Donate