9. septembra 2023 so med srečanjem G20 v New Delhiju vlade sedmih držav in Evropske unije podpisano memorandum o soglasju za vzpostavitev gospodarskega koridorja Indija-Bližnji vzhod-Evropa. Samo tri države (Indija, Savdska Arabija in Združeni arabski emirati ali ZAE) bi bile neposredno del tega koridorja, ki naj bi se začel v Indiji, šel skozi Zaliv in končal v Grčiji. Evropske države (Francija, Nemčija in Italija) ter Evropska unija so se pridružile temu prizadevanju, ker so pričakovale, da bo IMEC trgovska pot za njihovo blago v Indijo in za dostop do indijskega blaga, na kar so upali. biti, znižani stroški.
Združene države, ki so bile eden od pobudnikov IMEC, so ga spodbujale kot sredstvo za izolacijo Kitajske in Irana ter za pospešitev normalizacije odnosov med Izraelom in Savdsko Arabijo. Zdelo se je kot popoln instrument za Washington: sekvestrirati Kitajsko in Iran, združiti Izrael in Savdsko Arabijo ter poglobiti vezi z Indijo, za katere se je zdelo, da jih je oslabila indijska nepripravljenost, da bi se pridružila ZDA v njihovi politiki do Rusije.
Izraelska vojna proti Palestincem v Gazi je spremenila celotno enačbo in ustavila IMEC. Zdaj je nepredstavljivo, da bi Savdska Arabija in Združeni arabski emirati vstopili v tak projekt z Izraelci. Javno mnenje v arabskem svetu je vroče, z razvneto jezo zaradi vsesplošnega bombardiranja Izraela in katastrofalne izgube civilnih življenj. Regionalne države s tesnimi odnosi z Izraelom, kot sta Jordanija in Turčija, so morale zaostriti svojo retoriko proti Izraelu. Vsaj kratkoročno si je nemogoče predstavljati uvedbo IMEC.
Pivot v Aziji
Dve leti preden je Kitajska uvedla svoj »En pas, ena cesta« ali pobudo Pas in cesta (BRI), so Združene države že načrtovale trgovsko pot, ki bi jo financiral zasebni sektor, da bi povezala Indijo z Evropo in okrepila povezave med Washingtonom in New Yorkom. Delhi. Leta 2011 je takratna ameriška državna sekretarka Hillary Clinton dala a govor v Chennaiju v Indiji, kjer je govorila o oblikovanju nove svilene poti, ki bi potekala od Indije preko Pakistana do Srednje Azije. Ta novi "mednarodni splet in mreža gospodarskih in tranzitnih povezav" bi bil instrument za Združene države, da bi ustvarile nov medvladni forum in "območje proste trgovine", v katerem bi bile Združene države članice (na približno enak način kot Združene države so del Azijsko-pacifiško gospodarsko sodelovanje ali APEC).
Nova svilna pot je bila del širšega »pivota v Azijo«, kot se je izrazil ameriški predsednik Barack Obama. Ta "pivot" je bil zasnovan, da bi zaustavil vzpon Kitajske in preprečil njen vpliv v Aziji. Clintonova članek v zunanji politiki (»America's Pacific Century,« 11. oktober 2011) je nakazal, da ta nova svilna cesta ni nasprotna Kitajski. Vendar pa je ta retorika o "pivotu" prišla skupaj z novo bitko ameriške vojske AirSea Koncept ki je bil zasnovan okoli neposrednega konflikta med Združenimi državami in Kitajsko (koncept temelji na Pentagonu iz leta 1999 študija imenovano "Azija 2025", ki je zapisal, da so "grožnje v Aziji").
Dve leti pozneje je kitajska vlada dejala, da bo zgradila ogromen infrastrukturni in trgovinski projekt, imenovan »En pas, ena cesta«, ki se bo pozneje imenoval Belt in cestna pobuda (BRI). V naslednjih desetih letih, od 2013 do 2023, naložbe BRI skupaj 1.04 bilijona dolarjev je razdeljenih v 148 držav (tri četrtine držav na svetu). V tem kratkem obdobju je projekt BRI močno zaznamoval svet, zlasti revnejše države Afrike, Azije in Latinske Amerike, kjer je BRI vlagal v izgradnjo infrastrukture in industrije.
Združene države, ki so jih omejile zaradi rasti BRI, so ga poskušale blokirati z različnimi instrumenti: América Crece za Latinsko Ameriko in Korporacija Millennium Challenge za južno Azijo. Slabost teh poskusov je bila, da sta se oba zanašala na financiranje iz nenavdušenega zasebnega sektorja.
Zapleti IMEC
Že pred izraelskim bombardiranjem Gaze se je IMEC soočil z več resnimi izzivi.
Prvič, poskus izolacije Kitajske se je zdel iluzoren, glede na to, da je glavno grško pristanišče v koridorju – Pirej – upravlja s strani China Ocean Shipping Corporation in da imajo dubajska pristanišča precejšnje naložbe iz kitajskega pristanišča Ningbo-Zhoushan in pristanišča Zhejiang. Savdska Arabija in ZAE sta zdaj članici BRICS+, obe državi pa sta udeleženki Šanghajske organizacije za sodelovanje.
Drugič, celoten proces IMEC je odvisen od financiranja zasebnega sektorja. Skupina Adani, ki je tesno povezana z indijskim premierjem Narendro Modijem in je pod nadzorom ospredje za goljufive prakse - je že lastnik pristanišče Mundra (Gujarat, Indija) in pristanišče Haifa (Izrael), in želi prevzeti a Delež v pristanišču v Pireju. Z drugimi besedami, koridor IMEC zagotavlja geopolitično kritje za Adanijeve naložbe od Grčije do Gujarata.
Tretjič, pomorska pot med Haifo in Pirejem bi potekala skozi vode, ki si jih sporita Turčija in Grčija. Ta »egejski spor« je izzval turško vlado grozi vojno, če Grčija preživi s svojimi načrti.
Četrtič, celoten projekt je temeljil na »normalizaciji« med Savdsko Arabijo in Izraelom, razširitvi Abrahamovih sporazumov, ki so Bahrajn, Maroko in Združene arabske emirate pritegnili k priznajo Izrael avgusta 2020. Julija 2022 so Indija, Izrael, Združeni arabski emirati in Združene države ustanovile skupino I2U2, s Namen, med drugim za "posodobitev infrastrukture" in "napredovanje nizkoogljičnih razvojnih poti" skozi »zasebna podjetniška partnerstva«. To je bil predhodnik IMEC. Niti »normalizacija« s Savdsko Arabijo niti napredek procesa I2U2 med ZAE in Izraelom se v tem ozračju ne zdita mogoča. Izraelsko bombardiranje Palestincev v Gazi je ta proces zamrznilo.
Prejšnji projekti indijske trgovske poti, kot je Mednarodni trgovinski koridor sever-jug (z Indijo, Iranom in Rusijo) in Azijsko-afriški koridor rasti (na čelu z Indijo in Japonsko), zaradi številnih razlogov niso prešli s papirja na pristanišče. Vsaj ti so imeli zasluge, da so bili sposobni preživeti. IMEC bo doživel enako usodo kot te koridorje, do neke mere zaradi izraelskega bombardiranja Gaze, pa tudi zaradi fantazije Washingtona, da lahko "porazi" Kitajsko v gospodarski vojni.
Ta članek je izdelal Globetrotter.
ZNetwork se financira izključno z velikodušnostjo svojih bralcev.
Donate