Govor v Rimu v Italiji, vodja Svetovnega programa Združenih narodov za hrano Cindy McCain je dejal, »Če ne bomo eksponentno povečali obsega pomoči, ki gre v severna območja« Gaze, »je lakota neizbežna. To je neizbežno.” Zaradi genocidne izraelske vojne je bilo v Gazi ubitih več kot 30,000 Palestincev, Palestinci v Gazi pa so na robu lakote. Palestinski stalni opazovalec pri Združenih narodih Riyad Mansour je dejal da je več kot pol milijona ljudi »en korak stran od lakote«. "Kaj pomeni za matere in očete, ko poslušajo svoje dojenčke in otroke jokati od lakote dan in noč, brez mleka, brez kruha, ničesar," je dodal. Dejansko so dojenčki in otroci že začeli umirati zaradi lakote podobnih razmer v Gazi. Ker se je ramadan že začel, situacija ni le fizično akutna, ampak tudi duševno mučna.
Trenutno je 2,000 zdravstvenih delavcev, ki se po svojih najboljših močeh trudijo zagotoviti osnovno zdravstveno oskrbo v severni Gazi. Delajo brez dostopa do bolnišničnih zmogljivosti in pogosto brez elektrike ali vode, vključno z zelo omejenimi zalogami zdravil. Zdaj je palestinsko ministrstvo za zdravje v Gazi sporočilo, da so ti delavci sami v hudem položaju. Osebje, je dejal Ministrstvo, "bo začelo ramadan brez obrokov Suhoor ali Iftar." »Zdravniki bodo umrli. Tamkajšnje medicinske sestre bodo umrle. In svet bo v prihodnjih dneh priča največjemu številu žrtev lakote,« je dejal Ashraf al-Qudra, tiskovni predstavnik ministrstva.
vojni zločin
Junija 1977 so države članice Združenih narodov na konferenci o humanitarnem pravu v oboroženih spopadih razširile Ženevske konvencije (1949) in dodale Protokol II. 14. člen tega protokola pravi da je "stradanje civilistov kot metoda boja prepovedano." Vojaški sili je "prepovedano napadati, uničevati, odstraniti ali narediti neuporabne" kakršne koli "predmete, ki so nujni za preživetje civilnega prebivalstva, kot so živila, kmetijske površine za pridelavo hrane, pridelki, živina, naprave za pitno vodo in zaloge in namakalna dela.« Dve desetletji kasneje, ko so države članice ZN zapisale Rimski statut (1998), so dodali v razdelku o stradanju pod rubriko vojnih zločinov (8. člen); »namerna uporaba stradanja civilistov kot metode vojskovanja z odvzemom predmetov, ki so nepogrešljivi za njihovo preživetje, vključno z naklepnim oviranjem oskrbe s pomočjo« je vojni zločin. Rimski statut je pogodba, ki je oblikovala Mednarodno kazensko sodišče (ICC), ki je do zdaj ostalo tiho o obveznostih ravnanja po lastni ustanovitveni listini.
29. februarja so v severni del Gaze prišli tovornjaki s humanitarno pomočjo. Ko so obupani ljudje planili k tem tovornjakom, so izraelski vojaki streljali nanje in ubili najmanj 118 neoboroženih civilistov. To je zdaj znano kot Flour Massacre. Po tem je 10 strokovnjakov ZN objavilo močno Izjava, ki je zapisal: »Izrael od 8. oktobra namerno strada palestinsko ljudstvo v Gazi. Zdaj cilja na civiliste, ki iščejo humanitarno pomoč in humanitarne konvoje.« Posebni poročevalec ZN za hrano Michael Fakhri, ki je podpisal to izjavo, je kasneje razširil to obtožbo proti Izraelu. "Izrael," je Rekel Svet ZN za človekove pravice, je "izvedel kampanjo stradanja palestinskega ljudstva v Gazi." Te izjave so zelo poudarjene. Besede, kot je "namerno" in fraze, kot je "kampanja stradanja", neposredno obtožujejo Izrael vojnih zločinov na podlagi Protokola II in Rimskega statuta.
Fakhri se je osredotočil na ribiško industrijo v Gazi, ki je zagotovila pomembno prehransko varnost za 2.3 milijona Palestincev, ki tam živijo. "Izraelske sile," je je dejal, so »zdesetkali pristanišče Gaze in uničili vse posamezne ribiške ladje in barake. V Rafi sta od 40 čolnov le še dva. V Khan Younisu je Izrael uničil približno 75 malih ribiških ladij. Fakhri je dejal, da je to uničenje Gazo pahnilo »v lakoto in stradanje«. "Pravzaprav," je dodal, "Izrael že 17 let duši Gazo z blokado, ki je vključevala zanikanje in omejevanje dostopa malih ribičev do njihovih teritorialnih voda."
Na Generalni skupščini ZN Palestinec Riyad Mansour je dejal da je Izrael bombardiral »vsako pekarno in kmetijo, uničil živino in vsa sredstva za proizvodnjo hrane«. V prvem mesecu bombardiranja je Izrael bombardiral glavne pekarne v mestu Gaza. Novembra 2023 je Abdelnasser al-Jarmi iz Združenja lastnikov pekarn na območju Gaze je dejal da pekarne zaradi pomanjkanja goriva in moke niso mogle delovati. Zaradi pomanjkanja kruha so družine začele nabirati plevel, imenovan khubaiza (ali Malva parviflora) in to skuhati kot glavni obrok. "Umiramo za kos kruha," je dejal Fatima Shaheen, ko je pripravljala obrok za svoja dva sinova in njuna otroka v severni Gazi.
Prehodi
Izrael je zavrnil popolno odprtje prehodov v Gazo pri Beit Hanounu in Karem Abu Salemu, prav tako je zavrnil popolno odprtje prehoda Rafah, ki prečka povezavo med Gazo in Egiptom. Ker so ti kopenski prehodi zaprti in ker je Izrael leta 2001 uničil mednarodno letališče Yasser Arafat, ni preprostih rešitev za dostavo pomoči v hrani v Gazo. Dostava hrane in zalog po zraku ne zadošča – pravzaprav je to kaplja v morje (kjer so pristali nekateri paketi pomoči). Zdaj se govori o gradnji pomorskih koridorjev, a ker je Izrael bombardiral pristanišče Gaza, to ni lahka možnost. To, da so ZDA izjavile, da bodo zgradile začasni pomol ob obali južne polovice Gaze, je smešno. Veliko lažje bi bilo odpreti prehod Rafa, da bi v Gazo spustili vsaj 500 tovornjakov na dan. Toda Izrael te možnosti ne bo dovolil.
Mednarodno pravo je jasno kot beli dan glede stradanja kot vojnega zločina. V Protokolu II (1977) ali v Rimskem statutu (1998) ni nobenih vrzeli. Prijatelji v Gazi ugotavljajo, da je ta ramazanski mesec težji kot katerikoli prejšnji. Stradanje je njihovo splošno stanje. Toda za razliko od drugih ramadanov ni zgodnjega jutranjega obroka (suhurja) in poznega večernega obroka (iftarja). Obstaja samo večni hrup izraelskih bojnih letal, ki se zrcali v ječanju lakote v njihovih trebuhih.
Ta članek je izdelal Globetrotter.
Vijay Prashad je indijski zgodovinar, urednik in novinar. Je pisec in glavni dopisnik pri Globetrotterju. Je urednik LeftWord Books in direktorica Tricontinental: Inštitut za družbene raziskave. Napisal je več kot 20 knjig, med njimi Temnejši narodi in Revnejši narodi. Njegove zadnje knjige so Boj nas naredi človeške: Učenje iz gibanj za socializem in (z Noamom Chomskim) Umik: Irak, Libija, Afganistan in krhkost moči ZDA.
ZNetwork se financira izključno z velikodušnostjo svojih bralcev.
Donate