Joao Pedro Stédile ni le temeljni del gibanja podeželskih delavcev brez zemlje, ampak tudi član Ljudske brazilske fronte, ki je v zadnjem času postala najhujša nočna mora Michela Temerja.
V tem intervjuju naše sodelavke Geraldine Colotti Stédile obravnava trenutno situacijo v Braziliji in verjetne izhode iz krize, vključno s Temerjevim padcem in pozivom k neposrednim volitvam.
Ali verjamete, da lahko Temer pade? Kako bi to lahko dosegli? Kdo ga zdaj podpira?
Da, de facto je Temerjeve pučistične vlade konec. Nima več podpore velikega kapitala, niti podpore medijev – namreč medijske mreže Globo, ki se dan za dnem zavzema za njegovo odstranitev iz vlade. In njegove parlamentarne sile so razdeljene. Njegova uporabna doba se je končala, vendar še ni padel, ker buržoazija še ni našla kandidata, ki bi lahko predstavljal enotnost bloka, ki bi ga posredno izvolil kongres in nato nadaljeval z agendo reform. ki škoduje pravicam ljudi in odvzema delavske pravice.
6. junija bodo Temerju sodili zaradi starega postopka, katerega namen je bil odstaviti njega in Dilmo [ko je bil podpredsednik Dilme]. Težava za establišment je v tem, da bi vrhovno zvezno sodišče, če bi ga odstranili s to metodo, odločilo za razpis neposrednih volitev za novega predsednika. Obstaja sodna praksa o tej zadevi, ki je v zadnjih tednih privedla do tega, da je isto sodišče končalo mandat guvernerju zvezne države Amazonas in razpisalo neposredne volitve za njegovo zamenjavo.
Torej verjamem, da sile kapitala nemirno iščejo tega povezovalnega kandidata, da bi Temerja prisilili k odstopu in da bi tega kandidata imenovali s posrednimi volitvami.
Če jim do 6. junija ne bo uspelo najti kandidata, si lahko s sodbo zagotovijo, da si sodnik prikupi še nekaj časa.
Za osnovne organizacije je pomembno, da so zdaj sile, ki so izvedle državni udar, razdeljene in nimajo skupne taktike. Trenutno, dlje kot je Temer na oblasti, šibkejši so, ker je ta tip lumpen, ki lahko gre po odhodu s predsedniškega mesta celo v zapor. Zato želi zapustiti sedež z dogovorom, da mu dovolijo let v Miami in se izognejo zaporu.
Tako kot v drugih "souf coups", Temer ni več uporaben za svoje vodje. Kdo bi lahko bil naslednja oseba in kakšen načrt bo predlagal?
Seveda resnični motiv državnega udara ni bil le izpodrinitev Dilme – bil je poskus buržoazije, da popolnoma nadzoruje vse oblasti – medije, pravosodje, parlament in predsedstvo –, da vsili neoliberalno agendo.
Ta agenda je bila namenjena reševanju njihovih podjetij pred gospodarsko krizo in zvrnitvi vseh negativnih posledic na delavski razred. Zato imamo zdaj 15-odstotno stopnjo brezposelnosti in več kot 20 milijonov brezposelnih delavcev. In vsiljujejo različne zakonodajne ukrepe za odpravo pravic delavskega razreda. Naše družbene zakonitosti so zdaj primerljive z začetkom 20. stoletja. Zato so ljudje letos začeli protestirati, ko je postalo jasno, da je bil državni udar proti množicam in njihovim težko prigaranim pravicam.
Zdaj buržoazija išče svojega kandidata, kar ni lahko, saj jih mora poenotiti in hkrati imeti neko mero javne kredibilnosti. Do zdaj so poskusili z Nelsonom Jobimom, Henriquejem Meirellesom (sedanji finančni minister) in Rodrigo Maia (predsednik poslanske zbornice) – vendar je problem z vsakim od njih.
Zato nekateri sektorji lastnih sil začenjajo govoriti, da so rešitev lahko neposredne, predvidene volitve letos, pa naj odločijo žare.
Kakšne so razmere po splošni stavki in nedavnih demonstracijah?
Naše mnenje je, da so se delavci začeli mobilizirati z demonstracijami 8. marca, nato smo 15. marca sklicali množične demonstracije in utrli pot splošni stavki 15. aprila. Nato smo pozvali k solidarnosti z Lulo, ki je bil pred sojenjem v Curitibi, na trg v Curitibi pa je prišlo 50 tisoč ljudi. In zadnja je bila mobilizacija v Brasilii s 150 tisoč ljudmi. Državne sile so to mobilizacijo zatrle in politično dejanje je bilo preklicano. Temer je celo poklical oborožene sile, ker se je bal, da bodo množice zasedle kongres in palačo. Na drugi strani so demonstracije desnice zamrle. Nimajo več moči, niti poguma, da bi šli na ulice, kot so to počeli vse leto 2016.
Na naši strani, na strani sindikalnih central in ljudskih gibanj, ki so nukleirana v Ljudski brazilski fronti, smo še vedno v okopih in pripravljamo nove mobilizacije, ker bomo pučiste premagali le na ulicah. Naslednji 5. junij bomo torej organizirali generalno srečanje, da skličemo »Široko fronto za neposredne volitve zdaj«, ki bo združila sindikate, stranke, cerkve, ljudske organizacije, umetnike in še več, da bi načrtovali nacionalni koledar boja za neposredne predsedniške volitve oktobra letos.
Sindikati so za 26. in 29. junij že sklicali novo splošno stavko, ki se ji bodo pridružila vsa ljudska gibanja. Stavka zdaj postaja bolj politična, saj je proti reformi socialne in delovne zakonodaje, hkrati pa podpira zahtevo po neposrednih predsedniških volitvah. Omeniti velja, da so zdaj vsi sindikati enotni, čeprav sta dva podprla državni udar.
PT bo svoj kongres imela junija. Kaj se lahko spremeni? Kaj bodo zahtevala družbena gibanja? Se da to stranko reformirati? Je v političnem scenariju kakšna novost?
Nisem del PT in zato ne morem napovedati sprememb, ki jih bo prinesel ta kongres. Vem, da bodo spremembe v nacionalni smeri in da bo to vlogo prevzela senatorka Gleisi Hoffman. Spremembe strategije PT kot dela brazilske levice bodo odvisne od sprememb, ki jih dosežemo z razrednim bojem, Lula pa ima dobre možnosti, če bo kandidiral na volitvah, zagotovo pa bo imel nov načrt, zdaj z program za ljudi namesto razredne sprave.
Ljudska brazilska fronta je predstavila platformo za ljudstvo v sili. Kakšna je vloga te platforme?
Po več mesecih skupnega dela je Ljudska brazilska fronta, ki združuje več kot 80 gibanj in strank, ustvarila Platformo za nujno pomoč ljudem. Ta program bo koristen za razpravo z ljudmi, da jim dokaže, da je Brazilija bogata država s svetlo prihodnostjo in da obstajajo rešitve za gospodarsko, politično, socialno in okoljsko krizo, v kateri živimo. Toda ti ukrepi bi morali koristiti ljudje, rešujejo svoje probleme in ne tistih buržoazije.
Platforma bo torej močno orodje za spodbujanje razprave, ozaveščanje množic in zbiranje moči za prihodnost. Program je razdeljen na deset poglavij o različnih področjih družbenega življenja in predlaga konkretne nujne ukrepe, ki naj bi jih sprejela potemerska vlada za ljudstvo.
Ali bi sodnik Moro lahko kandidiral v primeru neposrednih volitev?
Sodnik Moro nima nobene moralne avtoritete zaradi svojih pristranskih in preganjalnih dejanj proti PT. Tako zelo, da je zadnje sodne ukrepe, ki so obsodili korupcijo (in pripeljali do revščine) senatorja in kandidata Aecia Nevesa, pripeljali njegovo sestro in nečaka v zapor ter privedli do sojenja več politikom, izvedel vrhovni zvezni Sodišče, ne Moro.
Desnica je na našo srečo razdeljena glede kandidatov za neposredne volitve, pa naj bodo te leta 2017 ali 2018. Na mizi je več imen, a nobeno nima podpore ljudi. Zato se tako bojijo Lule, saj Lula predstavlja enotnost ljudi.
Kupiti morajo čas, zato zagovarjajo posredne volitve, da vidijo, ali bo Globu uspelo ustvariti kandidata z ukalupljanjem javnega mnenja, kar je trenutno v državah regije običajno. Ampak mislim, da so ljudje bolj ozaveščeni in jim je težko verjeti v drugega Collorja de Mella – ali brazilskega Berlusconija – kratkoročno.
Tako kot v Italiji bo vloga sodnikov ključnega pomena za menjavo predstavnikov buržoazije. Kaj se bo spremenilo v Braziliji?
Sodna oblast v Braziliji in v vsej Latinski Ameriki – razen v državah ALBA (Kuba, Venezuela, Nikaragva, Ekvador in Bolivija) – je še vedno monarhična. Niso republikanci. Družba nad njimi nima nikakršnega nadzora. Najvišji sedeži so dosmrtni in jih imenuje vlada. Nobeno demokratično merilo ni uporabljeno. V naših državah je sodna oblast zgolj instrument nadzora buržoazije, brez kakršne koli krinke. To je realnost.
Zato ljudska gibanja predlagajo, da po porazu Temerja in izbiri novega predsednika skličemo ustavodajno skupščino, ki določi drugačne načine volitev predstavnikov ljudstva, da bi naredili politično reformo volilnega sistema in pravosodnega sistema.
ZNetwork se financira izključno z velikodušnostjo svojih bralcev.
Donate