PREDEN SE ČRNILO POSUŠI
Prekinitev ognja v Najafu ni rešila konflikta v Najafu. Še preden se je črnilo na sporazumu, ki sta ga podpisala militantni šiitski klerik Muqtada al-Sadr in vrhovni šiitski verski voditelj veliki ajatola Ali al-Sistani, sploh posušilo, so Združene države in njihove stranke kršile pogoje premirja.
Zlasti ameriški marinci so zavrnili umik iz Nadžafa, kot je zahteval mirovni sporazum Sistani. Muqtada al-Sadr morda želi premakniti konflikt zaradi okupacije v politično sfero, vendar ZDA in Alavi tega ne storijo.
NAS FRUSTRACIJA
Vrnitvi ajatole al-Sistanija v Najaf po nenavadni odsotnosti (glej JNV Briefing 64 The Sistani Puzzle) je sledila 24-urna prekinitev ognja in podpis mirovnega sporazuma, ki je al-Sadrovi Mehdijevi vojski omogočil "častno" (in varno) ) umik iz svetega svetišča Imama Alija brez uporabe sile.
Guverner Najafa, Adnan al-Zurufi, je dejal, da ajatolahova štiridelna formula predvideva, da sta Najaf in Kufa brez vsega "orožja in milice", da "tuje sile" zapustijo obe mesti, da iraški civilisti prejmejo odškodnino. za njihove izgube med boji in za evidence volivcev, ki jih je treba sestaviti za splošne volitve januarja.« (Independent, 27. avgust 2004, str. 3)
Upoštevajte to zanimivo zadnjo točko, skupno skrb šiitov.
Razočarani vladni minister je dejal: »Naše pretekle napake so gospoda Sadra spremenile v igralca. Še vedno ima svojo vojsko, vendar je zdaj politični problem in ne samo vojaški. In ne bo kmalu odšel. Z vsako krizo se pojavi na vrhu in močnejši kot prej.” « (Guardian, 28. avgust, str. 17)
"Gospod Sadr ima srečo s svojimi sovražniki," je zapisal FT. (FT, 28. avgust, str. 10)
'Ameriški poveljniki na terenu so včeraj izrazili frustracijo, ker so bili 'skoraj temu, da bi lahko to končali'. (FT, 28. avgust, str. 10) Resnična grožnja ameriško-šiitskim odnosom zdaj ni militantnost gibanja al-Sadr (al-Sadr se obrača v politiko), temveč odločenost ZDA in Alavijeve vlade obrniti svoj poraz.
MIROVNI DOGOVOR – UMIK ZDA?
Washington Post je poročal, da so ob umiku Mehdijeve vojske »štirje bataljoni iraških varnostnih sil prejeli čaj in vodo od prebivalcev, ko so prispeli v središče mesta s peščico ameriških svetovalcev, ki so jih urili. "Ljudje so nas sprejeli s ploskanjem in po Božji volji bomo nadomestili ameriško vojsko," je dejal narednik. Sabah Muhsin Sarhan iz 2. bataljona iraških intervencijskih sil, ime za protiuporniške sile v novi vojski. »Naša naloga je zaščititi svojo državo in nočemo tujcev. Nočemo, da nas Judje nadzorujejo.« ' (28. avgusta, str. A01)
To je eden od Washingtonovih 'zaveznikov' v Iraku.
narednik Šarhanu se želja ni izpolnila. The Post je poročal: "Podrobnosti dogovora o Najafu so še posebej zaskrbljujoče za ameriške vojaške stratege. Ameriško vojsko in protiameriške milice poziva, naj se ne zadržujejo v mestu. Določba bo imela nesorazmeren vpliv na ameriške sile, ki se običajno gibljejo v velikih, vidnih enotah, medtem ko se lahko miličniki preprosto pripeljejo z minibusom v mesto in iz njega.« (Washington Post, 28. avgust, str. A01)
rešitev? Prekrši pogoje premirja. 'Visok [iraški] vladni uradnik je dejal, da datum za umik ameriških sil iz Nadžafa ni bil določen. "Odvisno je od tega, ali bo Najaf postal varen kraj brez skrajnežev," je dejal uradnik. "Če se zastoj reši in militanti zapustijo Najaf, potem prisotnost tujih sil v Najafu ne bo potrebna." ' Militanti so nato odšli. 'Ameriški poveljniki v mestu so v četrtek zvečer povedali, da niso prejeli ukaza za umik.' (Objava, 27. avgust, str. A01)
"Ameriška vojska, ki je v četrtek zaradi mirovnih pogajanj prenehala z ofenzivnimi operacijami, se po objavi dogovora ni umaknila s položajev v Najafu. [Iraški minister Qasim] Dawood je dejal, da bo začasni premier Ayad Allawi ameriškim silam naročil, naj se "umaknejo", ko bo Sadrova milica odšla.' (Washington Post, 27. avgust, str. A01)
ZDA NOČE UMIK
Nekaj priložnosti. Allawi ni glavni. BBC je 28. avgusta poročal, da "ameriške enote sprejemajo nižji profil, vendar še vedno patruljirajo na nekaterih območjih" Najafa – domnevno "na zahtevo začasne iraške vlade." (28. avgusta)
Kot je zapisal Telegraph, je bilo 'dvomno, da bi se ameriški poveljniki odrekli težkemu boju brez dramatičnih in konkretnih koncesij 30-letnega duhovnika.' (Telegraph, 27. avgust, str. 1)
"Sile Združenih držav bodo ostale v Najafu, dokler začasni iraški premier Iyad Allawi ne bo presodil, da je nadzor nad mestom mogoče varno v celoti predati državni policiji in varnostnim silam," so včeraj povedali visoki ameriški uradniki. Medtem ko formula, ki jo promovira veliki ajatola Ali al-Sistani za konec treh krvavih tednov spopadov v Nadžafu, predvideva umik tujih sil, bodo ameriški marinci in konjenica obdržali svoje tanke, oklepna vozila in vojake na obrambnih položajih, dokler iraške varnostne sile ne bodo popolnoma pripravljen na prevzem.« (Neodvisno v nedeljo, 29. avgusta, str. 18) When Hell freezes over.
Večina zgodnjih poročil o mirovnem sporazumu omenja samo zahtevo po umiku ZDA iz Nadžafa. The Independent (27. avgust, str. 3) in poznejša poročila v FT (28. avgust, str. 5; 30. avgust, str. 7) in Guardian (28. avgust, str. 2) so bili odločni, da Ameriški umik je veljal tako za Najaf kot za bližnje mesto Kufa (kjer ima al-Sadr svoj dom). Iz Kufe ni bilo poročil, vendar je verjetno, da so ZDA tudi tam prekršile pogoje premirja.
Potem ko so iraške sile zavzele Nadžaf, so podporniki al-Sistanija in al-Sadra povedali, da so jezni na iraško policijo, ker je aretirala pripadnike Mahdijeve vojske, čeprav so borci prejeli tiho amnestijo po mirovnem načrtu. (Knight Ridder, 27. avg.)
Istega dne je 'Med intervjujem za The Observer borec Mahdi opazil skupino častnikov nove iraške policije, ki se je približevala v nasprotju z mirovnim sporazumom. Z mrmranjem "izdajalci" je potisnil zaklep na orožju, medtem ko je njegov prijatelj zapel pas v težji avtomat. V nekaj trenutkih je izbruhnil ognjeni spopad. Odpeljali so še štiri moške, vključno s tremi civilisti, na ulicah Najafa pa so pustili sledi sveže krvi. (Opazovalec, 29. avgust, str. 20)
Takšni dogodki so se umirili bodisi zaradi policijske zadržanosti ali (bolj verjetno) zadržanosti s strani Mehdijeve vojske.
MIROVNI DOGOVOR – RAZOROŽITEV?
"Borci, zvesti gospodu Sadru, bi danes zapustili svetišče do 10.00 in prejeli amnestijo, če bi položili orožje," je bilo rečeno. (FT, 27. avgust, str. 1)
Nato je Sayyed Immad Mohamed Kalantal, medsebojni sorodnik al-Sistanija in al-Sadra ter posrednik v njunih mirovnih pogajanjih, razkril, da je milici Mehdijeve vojske v skladu s tajno določbo premirja dovoljeno obdržati svoje orožje, 'vključno z AK-47 in metalci granat na raketni pogon“. "Kalantal je dejal, da se je o klavzuli dogovoril Iyad Allawi, iraški premier." (Sunday Times, 29. avgust, str. 23)
Ne glede na določbe dogovora iz Najafa je na poti še več konfliktov, zlasti glede raketnih granat in minometov Mehdijeve vojske. Razorožitev milic je bila opredeljena kot ključno vprašanje v Nespremenjenem režimu.
MIROVNI DOGOVOR – IMUNITETA ZA AL-SADRA?
Več časopisov je poročalo, da je "Kasim Daoud, državni minister, dejal, da gospod Sadr ne bo aretiran." (FT, 27. avgust, str. 1) Pravzaprav je Daoud rekel: 'Je tako svoboden kot kateri koli iraški državljan, da v Iraku počne, kar hoče.' (Washington Post, 27. avgust, str. A01) Daoud ni povedal, ali bo al-Sadr morda aretiran pozneje zaradi smrti rivalskega šiitskega klerika.
Očitno je "gospod Allawi, predsednik vlade, zagotovil gospodu Sadru, da njegova aretacija ne bo hitra", vendar "ni nobenih jamstev dlje od obstoja začasne vlade, ki bo prenehala obstajati po prvem krogu državnih volitev". rok januarja. (Guardian, 28. avgust, str. 17) 'Garancija' ima krajšo življenjsko dobo od te.
„Ameriški uradniki že dolgo trdijo, da mora rešitev problema Sadr izvirati iz Iračanov. Njihov izračun je, da ameriškemu položaju v Iraku ne bi pomagalo, če bi ameriške enote ubile uporniškega duhovnika. "V nekem trenutku bodo Iračani sami odstranili Sadra – tako kot Kolumbijci odstranijo mamilarskega kralja z ZDA v ozadju," je dejal predstavnik Pentagona.' (Washington Post, 28. avgust, str. A01)
Na vprašanje, ali bo al-Sadru spet dovoljen vstop v svetišče Imama Alija, je Daoud dvoumno odgovoril: "Muqtada al-Sadr je kot vsak drugi iraški državljan. Ima dolžnosti in ima pravice.« (Knight Ridder, 28. avg.)
PAST PREMIRJA
ZDA so zadnji krog nasilja v Najafu začele s tem, da so prekršile pogoje premirja 4. junija, z vstopom na območje, za katerega so obljubile, da se ga ne bodo držale, in s poskusom napadov na al-Sadrovo hišo v Kufi. ZDA so končale zadnji krog nasilja s takojšnjo kršitvijo premirja, s katerim so se pravkar dogovorile, z vstopom in obstankom na območjih Najaf in Kufa, iz katerih so obljubile, da se bodo umaknile. Tokrat niso čakali osem tednov, da bi prekinili premirje.
Če se skrajneži al-Sadra odzovejo na te kršitve premirja v ZDA s silo, lahko pričakujemo uradno in medijsko obsodbo 'brezpravnih in nasilnih teroristov', ki preprosto ne bodo izpolnili svojega konca nobene pogodbe.
Al Sadrov dejanski odgovor na ameriške provokacije? Nacionalno premirje. "Zaradi razmer v Nadžafu in provincah … pozivamo vse pripadnike Mahdijeve vojske, naj prenehajo z ognjem, razen v samoobrambi, in naj bodo potrpežljivi, dokler se ne razkrije politični program, ki ga načrtujejo Sarovi privrženci," je dejal visoki al - Sadrov pomočnik, šejk Ali Smeissim. (Telegraph, 31. avgust, str. 12)
In ameriško-šiitski konflikt se je preselil v Sadr City v Bagdadu.
Milan Rai
Avtor knjige Nespremenjen režim: Zakaj vojna v Iraku ni nič spremenila (Pluton, 2003)
ZNetwork se financira izključno z velikodušnostjo svojih bralcev.
Donate