Pred 70 leti se je Japonska predala in druga svetovna vojna se je končno končala. Obstaja mitologija o tem, kaj točno se je zgodilo na tej prelomnici v zgodovini, ki prikriva moralno nespodobnost.
Nedavna anketa raziskovalnega centra Pew je pokazala, da 56 % ljudi v ZDA še vedno verjame, da je bila uporaba jedrskega orožja na Japonskem upravičena.
Zahodna propaganda pravi, da so bile atomske bombe, odvržene na Hirošimo in Nagasaki, potrebne za hitro končanje druge svetovne vojne v Tihem oceanu in preprečitev dolgotrajne kopenske invazije ZDA, ki bi stala na stotine tisoč življenj. Bili so strašna zadnja možnost.
Resnica je precej drugačna. Zaveza ameriškega predsednika Harryja S. Trumana k uporabi atomske bombe na Japonskem ga je dejansko privedla do tega, da je odložil korake, ki bi morda že prej končali vojno. Obstajajo močni dokazi, da je Trumanova odločenost, da uporabi bombo, morda podaljšala vojno.
Povsem gotovo je, da atomska bomba ni bila edina preostala rešitev.
Ko presojamo moralnost odločitve ZDA in Združenega kraljestva, da odvržejo bombo, ne moremo uporabiti pogleda za nazaj (na primer ameriške raziskave strateškega bombardiranja iz leta 1946 ali stališč odločevalcev po vojni); preučiti moramo dokaze, ki so bili takrat na voljo odločevalcem.
Preprosto zgodovinsko dejstvo je, da se je ameriški predsednik Harry S. Truman do julija 1945 dobro zavedal še dveh taktik, ki sta spremenili igro, od katerih je imela vsaka dobre možnosti za konec pacifiške vojne – razen dolgotrajne in krvave kopenske invazije ZDA na Japonsko .
Truman se je namerno odločil, da ne bo uporabil nobene taktike, dokler ne bo odvrgel atomske bombe.
Rusija
Ena od možnih potez je bila ruska vojna napoved.
Oktobra 1943 je sovjetski voditelj Josif Stalin ameriškemu državnemu sekretarju Cordellu Hullu povedal, da se bo pridružil vojni proti Japonski – po koncu vojne z Nemčijo. Leto pozneje je britanski premier Winston Churchill ameriškim političnim voditeljem dejal, da bo Japonska, ko bo Rusija vstopila v tihooceansko vojno, 'nedvomno dvakrat premislila o nadaljevanju boja'.
8. julija 1945, dva meseca po nemški predaji, je najvišja ameriško-britanska združena obveščevalna komisija poudarila, da bi: "Vstop Sovjetske zveze v vojno dokončno prepričal Japonce o neizogibnosti popolnega poraza".
Zakaj predsednik Truman julija 1945 ni prosil Stalina, naj razglasi vojno, da bi pospešil konec tihomorske vojne?
Truman je osebno zapisal na 17 julija 1945, po srečanju s Stalinom: 'Bil bo v japonski vojni 15. avgusta. Fini Japs, ko pride do tega.'
Zakaj se je Truman odločil uporabiti vse atomske bombe, ki jih je imel pred tem proti Japonski 15 avgust?
Kot se zgodi, takoj ko so ZDA bombardirale Hirošimo avgusta 6, je Rusija pohitela z napovedjo vojne Japonski avgusta 8, kar je šokiralo velik del japonskega vodstva, ki je upalo, da jim bo Stalin pomagal pri pogajanjih o koncu vojne.
Cesar
V ameriških in britanskih političnih in vojaških krogih je bilo dobro znano, da je bil ključni cilj japonske vlade leta 1945 ohraniti položaj cesarja Showa, na Zahodu znanega kot Hirohito, in ga zaščititi pred sojenjem za vojne zločine.
Med aprilom in julijem 1945 je ameriška obveščevalna služba prestregla in dekodirala številna tajna japonska sporočila, ki so nakazovala, da so se politični in vojaški voditelji pripravljeni vdati, če bi ohranili položaj cesarja.
28. maja 1945, nekdanji ameriški veleposlanik na Japonskem in vršilec dolžnosti državnega sekretarja Joseph C. Grew je predsedniku Trumanu povedal (kot je zapisano v uradnem memorandumu po njunem srečanju): 'Največja ovira za brezpogojno predajo Japoncev je njihovo prepričanje, da bi to pomenilo uničenje ali trajno uničenje odstavitev cesarja in ustanovitev prestola. Če je Japoncem zdaj mogoče dati kakšen znak, da jim bo dovoljeno, ko bodo nekoč temeljito poraženi in nemočni za vojno v prihodnosti, določiti svojo prihodnjo politično strukturo, jim bo omogočena metoda reševanja obraza, brez katere bo predaja zelo malo verjetno.'
Grew je v svojem memorandumu zapisal: "Predsednik je rekel, da ga zanima, kar sem rekel, ker so njegove lastne misli sledile isti liniji."
Med letom 1945 so Trumana prav tako vsi svetovalci, razen enega, pozvali, naj spremeni pogoje predaje, da bi zaščitil japonskega cesarja. Britanski premier Winston Churchill ga je (prvič februarja 1945) pozval, naj opusti "brezpogojno predajo" in da cesarju imuniteto; britanski skupni obveščevalni odbor (18 april); Načrtovalci združenega štaba ZDA (25 april); Združeni načelnik štaba ZDA (10 May); nekdanji ameriški predsednik Herbert Hoover (28 May); poveljnik ameriške vojske, general George C Marshall (14 junij); poveljnik ameriške mornarice, admiral William D Leahy (18 junij); Pomočnik ameriškega ministra za vojno, John J McCloy (18 junij); ameriško zunanje ministrstvo (30 junij); in ameriški vojni minister Henry L Stimson (on 2 julij, 16 julija in Julij 24).
To stališče sta na skupnem srečanju dosegla tudi britanska in ameriška združena načelnika štaba on Julij 16, ko so uradno zapisali, da bi se morala britanska vojska obrniti na Churchilla, da bi se s Trumanom pogovorila o izvzetju cesarja. To je vodilo do tega, da se je Churchill glede te teme ponovno obrnil na Trumana na 18 julija 1945.
Kljub temu soglasju vseh svojih vojaških in civilnih svetovalcev in uradnikov je Truman ukazal na 24 julija 1945 da bi morala Potsdamska deklaracija, objavljena dva dni pozneje, ponovno potrditi zahtevo po brezpogojni predaji. Edini uradnik, ki je podpiral to trdo linijo, je bil ameriški državni sekretar James Byrnes.
Truman je trdno vztrajal pri svojem položaju – dokler niso odvrgli atomske bombe.
Hirošima je bila uničena avgusta 6. Rusija je 8. avgusta napovedala vojno. Nagasaki je bil uničen avgusta 9.
Tudi po vsem tem je Japonska zavračala brezpogojno predajo in je vztrajala pri ohranitvi cesarja.
15. avgusta, je Hirohito objavil svoj ukaz o predaji, da bi 'rešil in ohranil strukturo cesarske države.'
Truman je nato izvedel ogromen preobrat in sprejel to pogojno predajo.
15 avgust praznovali kot "Dan zmage nad Japonsko". Cesar je dobil imuniteto in je vladal Japonski do svoje smrti leta 1989.
Zakaj je Truman čakal šele po bombardiranju Nagasakija, da je naredil to spremembo pogojev predaje – spremembo, ki jo je skoraj celotno politično in vojaško vodstvo ZDA in Britanije spodbujalo tedne, če ne mesece?
Ameriški državni sekretar James Byrne je povedal senatorju Warrenu R Austinu 20 avgust 1945 da je "upal, da bomo lahko končali z Japonci brez sodelovanja Rusov". Byrne je bil "zelo zaskrbljen" in je "upal, da se Rusi ne bodo mogli mobilizirati" pred Japonsko 15 avgust (datum, ki ga je navedel Stalin) – 'ker je vedel za razvoj atomske bombe in verjetnost njene učinkovitosti'.
Hirošima in Nagasaki nista bila "zadnja možnost". Truman in Byrne sta bila odločena, da bosta uporabila atomsko bombo, preden bosta uporabila bodisi rusko vojno napoved ali imuniteto za cesarja, da zagotovita japonsko predajo.
ZNetwork se financira izključno z velikodušnostjo svojih bralcev.
Donate