Tri dni po tem, ko je britanski časopis razkril obvestilo o vohunjenju ZDA za delegacijami Varnostnega sveta ZN, sem prosil Daniela Ellsberga, naj oceni pomembnost te zgodbe. "To uhajanje," je odgovoril, "je bolj pravočasno in potencialno pomembnejše od Pentagonovih dokumentov."
Ključna beseda je "pravočasna". Objava tajnih Pentagonovih dokumentov leta 1971, ki jo je omogočila Ellsbergova junaška odločitev, da razkrije te dokumente, je prišla po tem, ko je vietnamska vojna trajala že vrsto let. Ker pa vsesplošna vojna proti Iraku še vedno prihaja, bi uhajanje informacij o vohunjenju v Združenih narodih lahko zmanjšalo že tako majhne možnosti Busheve administracije, da bi v Varnostnem svetu dosegla vojno resolucijo.
»Kot del svojega boja za pridobitev glasov za vojno proti Iraku,« je londonski Observer poročal 2. marca, je ameriška vlada razvila »agresivno operacijo nadzora, ki vključuje prestrezanje domačih in pisarniških telefonov ter e- pisma delegatov ZN." Pištola, ki se kadi, je bila »memorandum, ki ga je napisal najvišji uradnik Agencije za nacionalno varnost – organa ZDA, ki prestreza komunikacije po vsem svetu – in je bil razposlan tako višjim agentom v njegovi organizaciji kot prijateljski tuji obveščevalni agenciji.«
The Observer je dodal: »Iz razkritega memoranduma je razvidno, da so tarča okrepljenega nadzora delegacije iz Angole, Kameruna, Čila, Mehike, Gvineje in Pakistana na sedežu ZN v New Yorku – tako imenovane delegacije 'srednjih šestih' za katere glasove se borita provojna stranka, ki jo vodita ZDA in Velika Britanija, ter stranka, ki se zavzema za več časa za inšpekcije ZN, pod vodstvom Francije, Kitajske in Rusije.«
Memorandum NSA z dne 31. januarja opisuje širok obseg nadzornih dejavnosti, pri čemer se iščejo kakršne koli informacije, ki so uporabne za spodbujanje vojne resolucije skozi Varnostni svet – »celoten nabor informacij, ki bi oblikovalcem politike ZDA lahko dale prednost pri doseganju rezultatov, ki so ugodni za ciljev ZDA ali preprečiti presenečenja.«
Tri dni po tem, ko je memorandum prišel v javnost, je londonski Times natisnil članek, v katerem je zapisal, da se je Busheva administracija v svoji gorečnosti za vojno proti Iraku »znajde izolirana«. »V zadnjem neuspehu,« je poročal časopis, »je memorandum ameriške agencije za nacionalno varnost, ki je pricurljal v Observer, razkril, da je bilo ameriškim vohunom naročeno prisluškovati pogovorom šestih neodločenih držav v Varnostnem svetu Združenih narodov. ”
Članek London Timesa je to označil za "nerodno razkritje". In zadrega je bila skorajda svetovna. Od Rusije do Francije do Čila do Japonske do Avstralije je bila zgodba glavna novica. Ampak ne v Združenih državah.
Nekaj dni po »sramotnem razkritju« se v domnevnem ameriškem dokumentu o tem ni pojavila nobena beseda. New York Times - edini najvplivnejši medij v Združenih državah - še vedno ni objavil ničesar o zgodbi. Kako je to mogoče?
"No, ne gre za to, da nas ne bi zanimalo," je 5. marca zvečer dejala namestnica zunanjega urednika New York Timesa Alison Smale, skoraj 96 ur po tem, ko je Observer objavil zgodbo. "Nismo mogli dobiti potrditve ali komentarja" o memorandumu od uradnikov ZDA.
The Times se je odločil, da ne bo posredoval poročila Observerja, mi je povedal Smale. "Običajno bi pričakovali, da bomo poročali o lastni obveščevalni službi." Dodala je: »To vsekakor še preučujemo. Ni, da nismo."
Pozno poročanje bi bilo bolje kot nobeno. Toda bralci bi morali biti nezaupljivi glede neuspeha New York Timesa pri poročanju o tej zgodbi v ključnih prvih dneh po tem, ko je izbruhnila. V nekaterih trenutkih zgodovine, ko vojna in mir visita na nitki, je zakasnjeno novinarstvo zanikano novinarstvo.
Na splošno se je zdelo, da redko poročanje v ZDA, ki je potekalo, močno želi zmanjšati pomen razkritij Observerja. 4. marca je Washington Post objavil članek s 514 besedami na zadnji strani z naslovom »Poročilo o vohunjenju ni šok za ZN«, medtem ko je Los Angeles Times objavil daljši članek, ki se je začel s poudarjanjem, da so vohunske dejavnosti ZDA v Združenih narodih »dolge - stoji."
Obravnava ameriških medijev je v močnem nasprotju s poročanjem na drugih celinah. "Medtem ko so nekateri v ZDA zavzeli nesramno držo, so mnogi po svetu besni," pravi Ed Vulliamy, eden od novinarjev Observerja, ki je napisal članek 2. marca. »Kljub temu so skoraj vse vlade zelo nerade spregovoriti proti vohunjenju. To dodatno ponazarja njihovo ranljivost za vlado ZDA.«
Za Daniela Ellsberga je bilo razkritje obvestila NSA obetavno znamenje. "Takšno govorjenje resnice lahko ustavi vojno," je dejal. Insajderjem v obveščevalnih agencijah je malo časa, da "povejo resnico in rešijo veliko življenj." Vendar se morajo glavne novičarske hiše nehati izogibati informacijam, ki se pojavljajo.
_______________________________
Norman Solomon je soavtor nove knjige »Target Iraq: What the News Media Didn’t Tell You«, ki jo je izdala Context Books (www.contextbooks.com/newF.html).
ZNetwork se financira izključno z velikodušnostjo svojih bralcev.
Donate