Prijatelji: Decembra 2009 sem predlagal urednikom pri The Times iz Londona (npr. Sally Baker), da Edwardu S. Hermanu in meni dodelijo spletni prostor za objavo enkratnega bloga kot odgovor na nekatere The Timesveč klevet voditelja, pisca in blogerja Oliverja Kamma proti nam, ki jih je Kamm do takrat pisal zaporedno v svojih Krat-blog v obdobju dveh ali treh mesecev.
Seveda, The Timesuredniki niso nikoli odgovorili na mojo zahtevo; in v eni od njegovih naslednjih Krat-blogs, Kamm je kasneje omenil dejstvo, da sem dal ta predlog The Times, vendar je bil brez nadzora odpuščen.
Za zapisnik torej tukaj objavljam kopijo odgovora, ki bi ga z Edom predložila The Times, če bi nam dali prostor za odgovor, namesto da bi nas odpihnili.
"Slika, ki še naprej zavaja svet" se nanaša na znane podobe bosanskega muslimana Fikreta Alića in njegovega usodnega srečanja s skupino britanskih in srbskih novinarjev, ki so obiskali taborišče Trnopolje na severozahodu
David Peterson
Chicago,
Slika, ki še naprej zavaja svet
Po mnenju nekoč finančnega špekulanta, ki je kasneje postal a Krat londonskega cesarskega uveljavljača resnice, Oliverja Kamma, našega "Odprto pismo Amnestyju Urada International's London in Belfast, ob predavanju Noama Chomskega na festivalu v Belfastu, 30. oktober 2009"[1]
"brezbrižno ponavljajoče trditve, ki so bile na višjem sodišču leta 2000 ocenjene kot obrekljive, ko je ITN uspešno tožil Živi marksizem (LM) revija. LM je trdil, da so Ed Vulliamy skupaj s Penny Marshall in Ianom Williamsom iz ITN goljufali pri poročanju o taborišču Trnopolje leta
Kamm se moti. Nikjer v sodbi iz marca 2000 v primeru obrekovanja, ki jo je vložil ITN proti LM za objavo in nato zavrnitev umika "Slike, ki je preslepila svet" Thomasa Deichmanna[3] je žirija zavrnitev konkretne nasprotne tožbe Deichmanna in LM ko je prišlo do prvega srečanja med temi britanskimi novinarji ter Fikretom Alićem in drugimi moškimi bosanskimi muslimani 5. avgusta 1992, so stali Marshall, Williams, Vulliamy in snemalec ITN Jeremy Irvin zadaj dotrajana ograja, skozi katero so potekali intervjuji in posneti posnetki. Kot je trdil Deichmann in ni bilo nikoli ovrženo, je ta ograja delno iz kokošje žice, delno iz bodeče žice obkrožala in tvorila s kmetijstvom povezano sestavo na skrajnem južnem koncu veliko večjega območja, ki je vključevalo javno šolo in center skupnosti, vendar je bilo nato služil kot taborišče za razseljene osebe in zapornike med državljanskimi vojnami v Bosni in Hercegovini. V središču tega kompleksa je stal skedenj, ograja je bila postavljena pred državljanskimi vojnami, da bi ogradila skedenj in z njim povezane predmete. Toda ta ograja ni obkrožala ali ograjovala moških bosanskih muslimanov, ki so stali na njeni nasprotni strani od britanskih novinarjev, zunaj neposredno naselje, v katerem so stali britanski novinarji.
Kot je zapisal Deichmann:
"Ko so Marshall, Williams in Vulliamy vstopili na ozemlje ob taborišču, je bila bodeča žica na več mestih že strgana. Niso uporabili odprtih vrat, ampak so vstopili z juga skozi špranjo v ograji. Ograji so se približali na severni strani [tega kompleksa], kjer so se hitro zbrali radovedni begunci v notranjosti kampu, ampak na zunaj območja, ograjenega z bodečo žico. Prav skozi ograjo z bodečo žico so na tej točki nastali slavni posnetki Fikreta Alića….[4]
Vsakdo, ki si ogleda Marshallovo izvirno poročilo z dne 6. avgusta 1992 za ITN od približno 2:37 do 2:58, bo videl Marshalla, kako hitro hodi proti ograji ("Nismo bili pripravljeni na to, kar smo tam videli in slišali" (2:37- 2:44)), nato izrez Fikreta Alića, ki seže skozi bodečo žico, da bi se rokoval z Marshallom ("Kako dolgo je že tukaj?" (2:45-2:51)), nato pa še en izrez do konca posnetek shujšanega Fikreta Alića, posnet skozi ograjo, ki skupaj traja približno sedem sekund (2:52-2:58).[5] Teh 20-21 sekund posnetka nedvoumno izraža vtis stoječih zapornikov v notranjosti or zadaj ograjena ograda v taborišču, ki ga Marshallov glas identificira kot Trnopolje. Šest ali sedem sekund posnetka, ki se osredotoča samo na Fikreta Alića, še močneje izraža vtis hudo trpinčenega človeka, ki spominja na tiste, ki so jih našli v koncentracijskih taboriščih in taboriščih smrti iz obdobja nacizma. Zato
Dejansko stališče britanskih novinarjev do teh bosanskih muslimanov je verodostojno posredovala tudi RTV
Položaj britanskih novinarjev, ko so 5. avgusta 1992 intervjuvali in snemali moške bosanske muslimane, je opisal celo Justice Morland z britanskega vrhovnega sodišča, oddelek Queens Bench Division, ki je v tem, kar David Campbell imenuje Morlandov "povzetek za poroto" ob koncu sojenja zaradi obrekovanja, izjavil izrecno in pravilno:
"Jasno je, da sta se Ian Williams in Penny Marshall ter njuni televizijski ekipi zmotila, ko sta mislila, da nista ograjena s staro ograjo iz bodeče žice, a ali je to pomembno?"[7]
Vprašanje "ampak ali je pomembno?" je bila aluzija na britanski zakon o obrekovanju, po katerem "dokazno breme nosi tožena stranka," kot
Tako zadeva obrekovanja marca 2000, ki ji je ITN nasprotoval LM ni ne ugotovili, da so moški bosanski muslimani stali za ograjo med tem srečanjem, in se je ne ugotoviti, da so znane podobe Fikreta Alića in drugih moških bosanskih muslimanov verno predstavljale resničnost tega srečanja, vendar LM v svoji obrambi proti obtožbi obrekovanja ni mogel stati na teh dejstvih: LM moral dokazati ne samo, da so se Marshall in Williams ter uredniki ITN zmotili, ko so bosanske muslimane predstavljali kot tiste, ki stojijo za ograjo, ampak tudi, da so namerno or zavestno napačno predstavljeni to srečanje. Z bogastvom virov in prič, ki bi jih ITN lahko uporabil, LM imel malo možnosti za zmago. Odvetniki ITN so poklicali celo zdravnika bosanskih muslimanov Idriza Merdžaniča, ki je bil zaprt v Trnopolju, tam delal kot zdravnik taborišča in so ga med prvim obiskom intervjuvali britanski novinarji. Merdžanić je pričal o grozodejstvih v taborišču, ki so poroto zagotovo nagovorile v prid ITN, vendar to ni bilo povezano z vprašanji o kmetijskem posestvu, ograji, mestu, kjer so stali novinarji ITN, in o tem, kako slike moških, ki so jih posneli, predstavljajo moške kot stoji za ograjo. Zmožnost ITN-a, da se zloži na kup LM sledil iz
Kljub temu je trditev sodnika Morlanda, da so britanski novinarji "zmotili, ko so mislili, da niso zaprti" (tj. zmotili, ko so predstavljali moške bosanske muslimane, kot da stojijo za ograjo, namesto novinarjev samih) se ne razlikuje od osnovne nasprotne tožbe družbe Deichmann, LM, in Phillip Knightley v pisni izjavi, ki jo je pripravil v imenu LMobrambe, ki pa ni bila dovoljena kot dokaz na sojenju—in pri nas v našem "Odprto pismo AI."
"Slika, ki je preslepila svet" Thomasa Deichmanna je bila in ostaja trdno razkritje podob Fikreta Alića, ki so jih v Trnopolju posneli britanski novinarji 5. avgusta 1992, s podobami teh bosanskih muslimanskih moških, ki so se svetu skoraj takoj pojavile kot stoječe za bodečo žico, Alić pa ikonična figura "živih mrtvecev" v Trnopolju, dokaz brutalnosti iz nacističnega obdobja, ki so ga na evropskih tleh po 50 letih obudili etnični Srbi, natanko tako, kot so pričakovali britanski poročevalci, poslani v severozahodno Bosno in Hercegovino . Kot je Knightley pojasnil v svoji pisni izjavi v imenu LM:
»Izkazalo se je, da je bodeča žica le simbolična. So bili vsi jetniki lačni? Ne, Fikret Alić je bil izjema. Celo v
"Ko ... je bilo poročilo ITN ocenjeno kot odlična podoba, bi morala ekipa vstati in javno reči, 'Hej, počakaj malo. Ni bilo čisto tako'. V idealnem svetu, da ... Ampak glede na komercialnih pritiskov sodobne televizije in dejstva, da bi delodajalcem ekipa ITN težko priljubila, če bi spregovorila, in bi morda celo ogrozila njihova delovna mesta, je razumljivo, a ne odpustljivo, da se tega nihče ni odločil."[9]
Ne samo, da nobeden od britanskih novinarjev ni vstal in rekel "Počakaj malo." Toda enajst dni po tem, ko so prvič obiskali Trnopolje in napačno predstavili Fikreta Alića in druge moške bosanske muslimane, kot da stojijo za ograjo, se je Penny Marshall pohvalila v Sunday Times o moči teh podob, da »premikajo svetovno mnenje«. Po njenem poročilu o Trnopolju za ITN 6. avgusta so »britanski časopisi pozivali k vojaškemu posredovanju«, je trdila; "v 20 minutah po ponovnem predvajanju poročila [ITN] na ameriški televiziji je George Bush obljubil, da bo pritisnil na resolucijo Združenih narodov, ki dovoljuje uporabo sile."[10]
Zdaj, več kot 17 let kasneje, je veliko manj odpustljivo kot kdaj koli prej, da se liki, kot je Oliver Kamm, še vedno oklepajo in zagovarjajo to zgodnjo, a odločilno laž iz razpada Jugoslavije, da napačno predstavljajo naravo sodbe v sojenju za obrekovanje leta 2000. od ITN proti LM, in uporabljati njegov blog na The Times na spletu izdati ne tako subtilne grožnje drugim britanskim medijem, za katere trdi, da "objavljajo klevetniške pripombe na spletu, kot je to storil Media Lens", pri čemer se ves čas predstavlja kot "skoraj absolutist glede svobode govora".[11]
Edward S. Herman,
David Peterson,
—- Končne opombe —-
[1] Edward S. Herman in David Peterson, "Odprto pismo Amnestyju Urada International's London in Belfast, ob predavanju Noama Chomskega na festivalu v Belfastu, 30. oktober 2009," MRZine, 22. november 2009,http://www.monthlyreview.org/mrzine/hp221109.html>. Oglejte si tudi naš "Razpad Jugoslavije," Mesečni pregled, oktober 2007, posebej oddelek 10, "Vloga medijev in intelektualcev pri demontaži," <http://www.monthlyreview.org/1007herman-peterson4.php>.
[2] Oliver Kamm, "Anatomija zanikanja vojnih zločinov," The Times na spletu, 21. december 2009,http://timesonline.typepad.com/oliver_kamm/2009/12/the-anatomy-of-war-crimes-denial.html>.
[3] Thomas Deichmann, "Slika, ki je preslepila svet," LM97, februar 1997,http://www.srpska-mreza.com/guest/LM/lm-f97/LM97_Bosnia.html>. Glejte tudi Deichmannovo "'Točno tako, kot se je zgodilo'?" LM100, maj, 1997,http://www.srpska-mreza.com/guest/LM/lm-100/LM100_Bosnia.html%20>.
[4] Deichmann, "Slika, ki je preslepila svet,"http://www.srpska-mreza.com/guest/LM/lm-f97/LM97_Bosnia.html>. Ko berete Deichmannovo analizo, ne pozabite preučiti diagrama z naslovom "Site plan of Trnopolje, based on
[5] Za kopijo poročila Penny Marshall z dne 6. avgusta 1992 za ITN glejte spletno stran Davida Campbella, "Grozodejstvo, spomin, fotografija: slikanje koncentracijskih taborišč v Bosni, video posnetki,"http://www.david-campbell.org/photography/atrocity-and-memory/videos/ >;
[6] Petar Makara in Jared Israel, Sodba: Obtožba v bosanskem 'taborišču smrti': Razkritje, Cesarjeva oblačila, natančneje 2000 in 2008 Drugi del z začetkom ob 4:44,http://www.youtube.com/watch?v=_eOjxauzsn8&feature=related>, in Tretji del čez približno 3:00 oznako,http://www.youtube.com/watch?v=Yg9ZQP6CGZU&feature=related>. Za tiste, ki vam ni všeč zvok RTS ali ki verjamete, da je zvok napačen in zavajajoč, preprosto izklopite zvok in gledajte te segmente z odprtimi očmi: morebitna preostala vprašanja o tem, na kateri strani ograje Britanski poročevalci in bosanski muslimani so stali drug nasproti drugemu, ko je prišlo do tega prvega srečanja 5. avgusta 1992, bomo odgovorili.
[7] In David Campbell, "Grozodejstvo, spomin, fotografija: slikanje koncentracijskih taborišč v Bosni -primeru ITN proti Živi marksizem, 1. del," Journal of Human Rights, marec, 2002, str. 21,http://www.david-campbell.org/wp-content/uploads/2008/12/part1.pdf>.—Morali bi dodati, da je Campbellova dolgotrajna analiza dveh različnih vprašanj tega List zavrača očitno: Da je šlo za Britanski novinarji, ki so stali za ograjo ko je prišlo do njihovega prvega srečanja s Fikretom Alićem in moškimi bosanskimi muslimani. Za Campbella dejstvo, da je bila ograja, ki je nekoč obdajala skedenj, takrat dotrajana in nepopolna, onemogoča trditev, da so britanski novinarji stali znotraj "ograjenega prostora" ali "kompozita", še manj pa "za ograjo". Izjemno,
[8] Jo Glanville sod., Svoboda govora ni naprodaj, Poročilo angleškega PEN-a in Indexa o cenzuri, Libel Reform Coalition, 10. november 2009,http://libelreform.org/the-report?showall=1>.
[9] Za delno kopijo zaprisežene izjave Phillipa Knightleyja glejte
[10] Penny Marshall, "Penny Marshall iz ITN pripoveduje, kako je poskrbela, da se je svet prebudil," Sunday Times, Avgust 16, 1992.
[11] Glej Oliver Kamm, "Umik zanikalcev Srebrenice," The Times na spletu, 10. december 2009,http://timesonline.typepad.com/oliver_kamm/2009/12/retreat-of-the-srebrenica-deniers.html>. Trdnejšo izjavo o nasprotovanju vrednosti svobode govora in medijev bi težko našli.
ZNetwork se financira izključno z velikodušnostjo svojih bralcev.
Donate