Razmere v Gazi so katastrofalne. Kongres mora ukrepati. Uprava mora ukrepati. Svet mora ukrepati.
Danes, tri tedne po Hamasovem barbarskem napadu na civiliste v Izraelu, ki je začel to vojno, se več sto tisoč nedolžnih moških, žensk in otrok v Gazi sooča s katastrofo.
Ocenjuje se, da je bilo v preteklih treh tednih v bombnih napadih ubitih približno 8,000 ljudi – med njimi več kot 3,000 otrok – veliko več pa jih je bilo ranjenih. Več kot milijon ljudi v Gazi je bilo razseljenih s svojih domov, približno 670,000 ljudi pa se zateče v objekte ZN, kjer jim je na voljo le en liter vode na osebo na dan. Ti ljudje nimajo dovolj hrane, vode, medicinskih potrebščin in goriva. Bolnišnice in zdravstvene ustanove so v grozljivih razmerah, na stotine dojenčkov je v inkubatorjih, pacienti na aparatih za vzdrževanje življenja pa jim grozi smrt, če bi generatorjem, ki jih vzdržujejo, zmanjkalo goriva. Hodniki so napolnjeni s poškodovanimi in razseljenimi ljudmi, preobremenjeni zdravniki pa morajo zavračati bolnike ali operirati brez anestezije ali antibiotikov.
Humanitarna kriza je huda in iz minute v minuto hujša. Ameriški kongres se mora pridružiti številnim v mednarodni skupnosti, ki zahtevajo humanitarni premor, zdaj, tako da lahko dovolj zalog – hrane, vode, zdravil, goriva – doseže ljudi v Gazi. V nasprotnem primeru bo na tisoče umrlo po nepotrebnem. Ustavitev bombardiranja je ključnega pomena za reševanje nedolžnih življenj in varno vrnitev talcev.
Nikoli ne pozabimo: življenja vseh otrok so sveta, ne glede na to, ali gre za palestinske otroke, izraelske otroke ali ameriške otroke, in storiti moramo vse, kar je v naši moči, da jih zaščitimo.
Če pa želimo doseči resničen napredek pri reševanju tega neskončnega konflikta med Izraelom in Hamasom – v zadnjih 15 letih je bilo pet vojn –, moramo razumeti trenutno politično realnost v regiji. Če naj bo mir kdaj na Bližnjem vzhodu in če bodo Palestinci lahko uživali v varnem in dostojanstvenem življenju, bomo potrebovali tudi vizijo, kam gremo od tu.
In nekaj je jasno. Ne more biti vrnitve na status quo, ki je v Gazi obstajal pred vojno. Nikoli ne pozabimo, da so bile življenjske razmere tam grozljive in nečloveške. Pred začetkom sedanje vojne je skoraj 80 % ljudi v Gazi živelo v revščini, dve tretjini pa sta bili odvisni od humanitarne pomoči. Skoraj polovica prebivalstva in 70 % mladih je bilo brezposelnih. Elektrika je bila s prekinitvami, z 11- do 12-urnimi izpadi električne energije vsak dan. Vodni in sanitarni sistemi so bili neustrezni, nenehno je primanjkovalo vseh vrst osnovnih dobrin. Gaza je bila večinoma odrezana od sveta, Izrael in Egipt pa sta močno omejila število ljudi in vrste blaga, ki je lahko vstopilo ali izstopilo. Mnogi opazovalci so pravzaprav Gazo opisali kot »zapor na prostem«. Takšna je bila situacija pred 7. oktobrom in če resno mislimo, da bomo palestinskemu ljudstvu prinesli svobodo in dostojanstvo, je to situacija, v katero se ne more vrniti. Palestinci so upravičeni do veliko več kot to.
V Gazi Hamas, avtoritarna teroristična organizacija, vlada s silo, kopiči orožje in vojaški material, obdavčuje obupno revno prebivalstvo in krade sredstva za gradnjo predorov in raket. Hamas je bil izvoljen z manjšinskim glasom leta 2006 – ko večina danes živih ljudi v Gazi še ni bila niti rojena ali pa so bili otroci in niso mogli glasovati. Hamas od takrat ni dovolil volitev. Nekaj mesecev pred vojno je na tisoče Palestincev v Gazi pogumno stopilo na ulice, da bi protestirali proti vladavini Hamasa, preden so jih s silo razgnali. Poleg tega ne smemo zamenjevati realnosti, da je Hamas enoumno predan uničenju države Izrael in ubijanju Judov. Prav tako podpirajo fundamentalistično ideologijo, ki ženske obravnava kot drugorazredne državljane in grozi z ubijanjem istospolno usmerjenih. Hamas je avtoritarna nočna mora, ki zatira nestrinjanje in prebivalcem Gaze ne krade le osnovnih materialov za življenje, ki jih potrebujejo, ampak tudi sanje o boljši prihodnosti.
Takšna je bila situacija v Gazi pred 7. oktobrom.
In kakšna je bila politična situacija v Izraelu pred Hamasovim terorističnim napadom? Ta država je imela najbolj desno vlado v svoji zgodovini, kabinet, ki je vključeval odkrite rasistične ministre, ki so dosledno dehumanizirali palestinsko prebivalstvo. Benjamin Netanyahu, predsednik vlade, je bil obtožen številnih obtožb korupcije in mnogi verjamejo, da so izraelski obveščevalni spodrsljaji 7. oktobra imeli veliko opraviti s tem, da se je njegova vlada ukvarjala z njegovimi političnimi težavami.
Pred vojno je ta desna vladajoča koalicija sistematično spodkopavala možnosti za mir. Netanjahu in njegovi skrajni partnerji so si prizadevali marginalizirati palestinske glasove, ki so zavezani miru, sledili politiki naselbin, namenjeni izključitvi možnosti rešitve dveh držav, ovirali gospodarski razvoj na palestinskih območjih in sprejeli zakone, ki utrjujejo sistemsko neenakost med judovskimi in palestinskimi državljani. Izraela.
Letos je prišlo do rekordne rasti izraelskih naselbin na Zahodnem bregu, kjer zdaj živi več kot 700,000 Izraelcev na območjih, za katera se ZN in ZDA strinjajo, da so okupirana ozemlja. Kljub temu je izraelska vlada odobrila na tisoče novih domov za naseljence in odprla nova območja za gradnjo, medtem ko je z buldožerji porušila na tisoče palestinskih domov in šol ter dodatno omejila palestinsko gibanje. Pravni strokovnjaki se strinjajo, da so te politike pomenile nezakonito priključitev.
Ta politika je močno povečala tudi napetost in nasilje na Zahodnem bregu. Pred 7. oktobrom je bilo leta 179 ubitih 2023 Palestincev, zaradi česar je to leto najbolj smrtonosno v zadnjih dveh desetletjih. Od 7. oktobra je bilo na Zahodnem bregu ubitih še 121 Palestincev, vključno z naseljenci. Te napetosti so bile del tega, zakaj je bilo toliko IDF razporejenih na Zahodnem bregu in ne na meji z Gazo.
Nato so prišla Hamasova grozodejstva 7. oktobra, ki so začela to zadnjo vojno.
Napad Hamasa je bil neizrekljiv. Več kot 1,300 ubitih nedolžnih moških, žensk in otrok. Približno 240 Izraelcev in Američanov je bilo ujetih talcev, vključno z majhnimi otroki in starimi starši. Na stotine izraelskih mladih je bilo hladnokrvno ustreljenih na glasbenem festivalu, dojenčki in starejši ljudje so bili brutalno umorjeni na svojih domovih. In spomnimo se, da Hamas ni ciljal predvsem na vojsko. Namerno so ciljali na nedolžne civiliste. Njihov napad je bil zasnovan tako, da izzove odgovor. V tem jim je tudi uspelo.
Izraelsko ljudstvo je bilo nad tem napadom zgroženo in ogorčeno. Razumljivo je, da so mnogi želeli močno vrniti udarec. Bes in maščevanje pa pogosto nista učinkovita politika. Odziv Združenih držav na 11. september in invaziji na Afganistan in Irak ponujajo opozorilo, ki bi se ga morale vse države dobro naučiti. Pretirana reakcija prepogosto slabo situacijo še poslabša. Ubijanje nedolžnih palestinskih žensk in otrok v Gazi ne bo vrnilo v življenje nedolžnih izraelskih žensk in otrok, ki jih je ubil Hamas.
Kot vsaka druga država ima Izrael pravico, da se brani in uniči Hamasove teroriste, ki so ga napadli. Vendar nima pravice ubijati na tisoče nedolžnih moških, žensk in otrok v Gazi. Nima pravice ogrožati življenj milijonov Palestincev – od katerih je polovica otrok – z zapiranjem vode, hrane, goriva in elektrike. Tovrstno delovanje proti nemočnemu in obubožanemu prebivalstvu je moralno nesprejemljivo in v nasprotju z mednarodnim pravom. Pred kratkim je Izrael napadel gosto naseljeno begunsko taborišče Jabalia in ubil poveljnika Hamasa. Ubili pa so tudi kakšnih 50 drugih ljudi in več sto ranili. Poleg nedolžnih palestinskih moških, žensk in otrok je ubitih veliko humanitarnih delavcev. Do te točke je bilo ubitih približno 67 delavcev Agencije Združenih narodov za pomoč in zaposlovanje (UNRWA), poškodovanih pa je bilo 44 objektov.
Takojšen humanitarni odziv je ključnega pomena, vendar je enako pomembno, da ima Izrael politično strategijo. Ne more si bombardirati poti do dolgoročne rešitve. Takšna strategija mora vključevati vsaj prve korake: jasno obljubo, da bodo imeli Palestinci, razseljeni v bojih, absolutno pravico do varne vrnitve na svoje domove; zavezanost širšim mirovnim pogovorom za napredek pri rešitvi dveh držav po tej vojni; opustitev izraelskih prizadevanj za razdelitev in priključitev Zahodnega brega; in zavezanost sodelovanju z mednarodno skupnostjo pri izgradnji resnične palestinske vodstvene zmogljivosti.
Združene države, ki Izraelu letno nudijo 3.8 milijarde dolarjev vojaške pomoči, bi morale jasno povedati, da so to pogoji naše solidarnosti. Tako kot želimo, da je Izrael živahna demokracija, varna pred terorističnimi napadi, želimo tudi pravico in dostojanstvo za palestinsko ljudstvo. To se ne bo zgodilo, ko bo Hamas vodil območje Gaze. Prav tako se to ne bo zgodilo z nadaljnjo izraelsko prevlado nad življenjem Palestincev.
Palestinci potrebujejo lastno, sosednjo državo, s svobodo gibanja in dostopa, ki lahko vzdržuje živahno gospodarstvo. Palestinci potrebujejo demokratično družbo, v kateri lahko izvolijo svoje vodstvo in izrazijo svoja stališča.
To bo dolga in težka pot. Potrebna bo usklajena podpora ZDA in mednarodne skupnosti ter podvojitev naše politične zavezanosti rešitvi dveh držav. To delo moramo začeti z novim občutkom nujnosti, grozljiva katastrofa, ki se je zgodila v Izraelu in Gazi v zadnjih treh tednih, je pokazala, da se status quo ne more nadaljevati. Zaradi palestinskega ljudstva in izraelskega ljudstva moramo ustvariti proces, ki konča sovraštvo, krog nasilja in vsem omogoči življenje v miru in varnosti.
ZNetwork se financira izključno z velikodušnostjo svojih bralcev.
Donate
1 komentar
Želite, da imajo Palestinci svoj narod, pa vendar želite samo "pavzo" v njihovem genocidu? Glede tega se motiš, Bernie Boy. Prekinitev ognja zdaj.