Z vojaškim napadom na najodločnejšo frakcijo odpora proti ameriški okupaciji Iraka, ki se bliža nekakšnemu končnemu vrhuncu v in okoli mošeje Imama Alija v starem mestu Najaf, kjer je »vonj po zažganem mesu napolnil zrak in kri umazali zapuščene ulice,« kot poroča agencija France Presse, se mi posveti, da se obrnem na Spletno mesto Novičarskega centra Združenih narodovin si oglejte, katere besede modrosti bi vodstvo ZN morda moralo deliti s svetom v tem trenutku krize.
O Domača stran novičarskega centra ZN se nenehno posodablja in razvija, zahvaljujoč spreminjajočemu se fokusu različnih agencij ZN, političnih enot in dogodkov po vsem svetu. Kljub temu ob prihodu na Domača stran novičarskega centra ZN pravkar vidim, da so tri zgodbe arhivirane do sedanjega trenutka tega dne:
• Sudan: Združeni narodi pozivajo k nujnemu financiranju za zapolnitev velikega skupnega primanjkljaja pomoči
• Najvišji odposlanec ZN v Iraku zaključuje prvi obisk po pogovorih s številnimi ključnimi osebnostmi
• Gruzija: UNICEF hiti s cepivi za otroke, razseljene iz Južne Osetije
Vendar ne omenja prelivanja krvi v Najafu, ki so ga vodile ZDA. Namesto tega je treba preskočiti nazaj v preteklost (in čez skupno 18 različnih zgodb) do poročila Novičarskega centra ZN izpred 48 ur: "Najvišji odposlanec ZN se znova sreča z iraškim premierjem o bojih v Najafu” (23. avgust).
V njej beremo:
Najvišji odposlanec Združenih narodov za Irak se je danes v Bagdadu srečal z začasnim predsednikom vlade države, da bi razpravljal o bitkah, ki še vedno divjajo v svetem šiitskem muslimanskem mestu Najaf.
…………
Na vprašanje v New Yorku, ali je g. Qazi ponovno ponudil pomoč ZN za razrešitev spopadov v Najafu med Združenimi državami in silami začasne vlade na eni strani ter milico šiitskega muslimanskega klerika Saida Moqtada Al-Sadra na drugi strani, je tiskovni predstavnik Stephane Dujarric novinarje napotil na G. Annana Izjava z dne 13. avgusta.
Zdaj pa se obračam vse do 13. avgusta "Izjava, ki jo je mogoče pripisati tiskovnemu predstavniku generalnega sekretarja za Irak," beremo:
Generalni sekretar je globoko užaloščen zaradi nasilja, ki je izbruhnilo v Iraku, še posebej razmer v svetem mestu Najaf. Še posebej je zaskrbljen zaradi poročil o stanju Saida Moqtade Al-Sadra. Generalni sekretar ponovno poziva vse vpletene, naj v teh težkih okoliščinah pokažejo največjo možno mero zadržanosti. Generalni sekretar je jasno izrazil svoje stališče, da mora biti sila vedno zadnja možnost. Združeni narodi so predani načelu mirnega reševanja sporov.
Generalni sekretar meni, da je treba stabilnost iskati z dialogom, spravo in na podlagi pogajanj in ne z nasiljem. Generalni sekretar še naprej pripisuje velik pomen vzpostavitvi čim širšega soglasja med Iračani v podporo mirni politični tranziciji. Združeni narodi ostajajo zavezani storiti vse, kar je v njihovi moči, da bi pomagali iraškemu ljudstvu v ta namen, in so pripravljeni razširiti svojo posredovalno vlogo pri pomoči pri reševanju sedanje krize, če bi to pomagalo.
Generalni sekretar verjame, da si vsi želimo, da bi Irak postal civilna družba, ki temelji na vladavini prava. Razpustitev vseh milic bi bila pomemben korak v tej smeri.
Upoštevajte, da je to že bilo 12 dnevi. In ne samo, da je bila ta izjava neustrezna do te mere neupravičenost potem – danes je približno 100-krat bolj neustrezno, glede na prelivanje krvi v Nadžafu, ki so ga povzročili Američani, in glede na to, kaj se bo verjetno tam zgodilo. Prav zares. Niti ni z istega planeta kot pomembni dogodki zadnjih 18 mesecev. Še manj pomembni dogodki v iraškem mestu Najaf tega meseca avgusta 2004.
"ZN so dragoceni - ne zaradi svojega imena, temveč zato, ker se trudijo, pa čeprav nepopolno, doseči globalno soglasje o kritičnih vprašanjih sveta," Salim Lone, eden od preživelih članov bombnega napada na prvotne ZN 19. avgusta 2003 Misija v Iraku, ki bi vzela življenje Sergiu Vieiri de Mellu in še 21 drugim, je zapisal ob prvi obletnici tega dne. »Fanatiki, ki so razstrelili misijo ZN, so zadali hud udarec njenemu bogastvu na Bližnjem vzhodu. Toda trajnejša škoda se povzroča legitimnosti te nenadomestljive institucije z zahtevami po uboganju diktata ZDA. Če se bo še naprej uklanjala pritisku, bo njen kapital zapravljen, njene resolucije pa bodo postale breztežne za velike dele človeštva.« ("Živel sem, da povem zgodbo: ni bila lanska bomba, ampak ameriška politika tista, ki je uničila upe ZN v Iraku," Guardian (Združeno kraljestvo), 19. avgust 2004. – Za kopijo glej spodaj.)
Bojim se, da je eno opozorilo: prepozno je že. Tragično, zločinsko prepozno.
FYA ("Za vaše arhive"):
The Guardian (London) – zadnja izdaja
Avgust 19, 2004
ODDELEK: Guardian Leader Pages, str. 21
NASLOV: Komentar in analiza: Živel sem, da povem zgodbo: Upe ZN v Iraku ni uničila lanska bomba, ampak ameriška politika
Avtor: Salim Lone
Še preden je tista strašna bomba 19. avgusta 2003 odjeknila v našem bagdadskem štabu in vzela življenja 22 mojih kolegov, je misija ZN v Iraku že postala obrobna glede na epsko krizo, ki se tam odvija. Irak je postal središče ameriške vojne proti terorizmu in vojne med skrajnima dvema civilizacijama. Hud teroristični napad pred enim letom na današnji dan ni presenetil nikogar, ki dela za Sergia Vieira de Mella, posebnega predstavnika generalnega sekretarja ZN. Vodje ZN za komunikacije v Iraku so se dejansko zjutraj sestali, da bi oblikovali načrt za boj proti vse močnejšemu dojemanju Iračanov, da je naša misija le dodatek ameriški okupaciji.
Iračani niso vedeli, da je resničnost ravno nasprotna: do avgusta se je misija ZN zelo oddaljila od Američanov. Intenzivno zgodnje razmerje, ki ga je Sergio, najbriljantnejši svetovni pogajalec v pokonfliktnih krizah, spletel s Paulom Bremerjem, ameriškim prokonzulom, je že prekinjeno. Stiki so bili zdaj občasni, ko je Bremerjeva začasna koalicijska oblast (CPA) lahko neposredno obravnavala Iračane, ki jih je s Sergiovo pomočjo imenovala v upravni svet. Če pustimo ob strani splošno zgroženost nad okupacijsko taktiko, se je Sergio že ločil od Bremerja glede ključnih vprašanj, kot je potreba po volilni potrditvi nove ustave ter aretacija in pogoji pripora tisočev zaprtih v zaporu Abu Ghraib.
Najnižja točka je prišla konec julija lani, ko so ZDA presenetljivo blokirale ustanovitev polnopravne misije ZN v Iraku. Sergio je verjel, da je ta misija ključnega pomena, in mislil je, da jo podpira tudi CPA. Jasno je, da si je Busheva administracija vneto prizadevala za prisotnost ZN v okupiranem Iraku kot legitimizacijski dejavnik in ne kot partner, ki bi lahko posredoval pri zgodnjem koncu okupacije, za kar smo vedeli, da je bistveno za preprečitev velikega požara.
Sergio je kljub temu še naprej stiskal vse, kar je lahko, iz tega, kar je imenoval "konstruktivna dvoumnost" strašne povojne resolucije varnostnega sveta; tista, ki je poslala osebje ZN v iraški kotel, ne da bi jim dala niti minimalno stopnjo neodvisnosti ali avtoritete. Ni pretirano reči, da je bila prav ta resolucija smrtni zvonec za ZN v Iraku. Ker so se člani varnostnega sveta junaško uprli ameriškemu pritisku, da bi odobrili vojno, so se odločili pokazati dobro voljo »zmagovalcem«. »Korak predaleč« mi je rekel neki Iračan moj drugi dan v Bagdadu.
Dejal je, da so bili celo tisti, ki so se navadili na dvojna merila, ki jih je varnostni svet uporabil pri kaznovanju Iračanov zaradi invazije na Kuvajt leta 1990, medtem ko so privolili v četrtstoletno izraelsko okupacijo arabskih dežel, zgroženi, da bi to lahko legitimiziralo neizzvano vojno. čemur je ves svet glasno nasprotoval. Številni Iračani so bili tudi besni, ker ZN niso povzdignili glasu proti brutalni okupacijski taktiki, saj se niso zavedali, da navade in diplomacija narekujejo, da uradniki ZN v javnosti povedo malo, kar bi užalilo najmočnejšo državo na svetu.
Toda do sredine avgusta je nemirni in malodušni Sergio začel kršiti protokol. Dva dni pred bombnim napadom je brazilskemu novinarju povedal, da se Iračani zaradi okupacije počutijo ponižane, in ga vprašal, kako bi se počutili Brazilci, če bi tuji tanki patruljirali po prometnicah Ria de Janeira. In na dan bombnega napada je Sergio nameraval izdati izjavo, v kateri je kritiziral umor Reutersovega snemalca Mazena Dana, ki so ga izvedli ameriški vojaki, ko je snemal incident zunaj zapora Abu Ghraib. Ta izjava mi je rešila življenje. Sergio me je prosil, naj dodam dodatne informacije o drugih nezakonitih ubojih, zaradi česar sem zamudil sestanek ob 4. uri, ki je bil tarča tega napada. Šest od sedmih udeležencev je bilo ubitih, sedmi pa je izgubil obe nogi in roko.
19. avgust 2003 je ključni trenutek v zgodovini Združenih narodov, ne le zaradi grozovitosti napada brez primere, temveč tudi zaradi pomanjkanja iraškega, arabskega in muslimanskega protesta nad grozodejstvom. Ta skorajšnja tišina je razkrila globino, do katere je padel položaj organizacije na Bližnjem vzhodu zaradi njene nezmožnosti zajeziti ali celo obsoditi militaristične ekscese politik ZDA in Izraela v obdobju po 9. septembru. Na splošno velja, da so ZN preveč pripravljeni izpolnjevati naročila ZDA, in njihov redki izziv v zvezi z odobritvijo vojne v Iraku je bil hitro pozabljen, ko so poznejše resolucije spodbudile ameriški projekt v Iraku. Spektakularno je bilo, da je varnostni svet odobril špansko resolucijo, ki obsoja Eto za bombne napade v Madridu, ko je večina sumila Al Kaido. Ta kavalirska uporaba domnevno posvečenih resolucij varnostnega sveta je bila mogoča le zaradi podpore ZDA, ki je želela zaščititi Aznarjevo vlado pred volilnim porazom.
Medtem ko so dvojna merila varnostnega sveta glede Bližnjega vzhoda glavni vzrok arabske in muslimanske sovražnosti, je zmožna težava tudi zmožnost Amerike, da pritiska na ZN do konca. Busheva administracija še naprej izvaja največji pritisk na Kofija Annana, da doseže popolnejšo vrnitev ZN v Irak, ne glede na fizično nevarnost in moralno škodo, ki ji je to izpostavljeno organizaciji in njenemu osebju. Gospod Annan je bil odločen glede vprašanja, ali je zagotovljena varnost predpogoj za vrnitev osebja ZN, toda glede vprašanja potrebe po demokratično izvoljeni začasni vladi in v zadnjem času o sestavi začasne vlade je bilo videti, kot da ZN so se znova uklonili pritisku ZDA. Ko se močnim državam članicam zdi, da morajo tako pogosto popuščati ameriškim zahtevam, ni presenetljivo, da imenovani generalni sekretar težko izziva ZDA glede vprašanj, za katera meni, da so bistvenega pomena.
Busheva administracija izvaja neusmiljen pritisk na države, naj podprejo tudi najbolj vprašljive vidike njene vojne proti terorizmu, ne glede na škodo, ki bi jo takšna podpora lahko povzročila njihovi stabilnosti. Popoln primer je prizadevanje, da bi misija ZN delovala v Iraku pod zaščito sil iz muslimanskih držav. Takšna prisotnost bi predstavljala neznosna tveganja za ZN in vse države, ki izpolnjujejo zahteve, zlasti Pakistan in Savdsko Arabijo; vendar je moč ZDA tolikšna, da bi njeno "prepričevanje" lahko uspelo. Zdi se, da smo se danes iz kataklizme, ki je pred enim letom prizadela ZN, le malo naučili.
ZN so dragoceni – ne zaradi svojega imena, temveč zato, ker se trudijo, čeprav nepopolno, doseči globalno soglasje o kritičnih svetovnih vprašanjih. Fanatiki, ki so razstrelili misijo ZN, so zadali hud udarec njenemu bogastvu na Bližnjem vzhodu. Toda trajnejša škoda se povzroča legitimnosti te nenadomestljive institucije z zahtevami po uboganju diktata ZDA. Če se bo še naprej uklanjala pritisku, bo njen kapital zapravljen, njene resolucije pa za velike dele človeštva brez teže.
Države članice in generalni sekretar bi morali to krhajočo legitimnost videti kot največji izziv, s katerim se sooča organizacija. Vendar ne bodo mogli doseči učinkovitega napredka, če ZDA same ne bodo priznale, da morajo v lastnem interesu izkazati večje spoštovanje do ZN, od katerih se lahko naučijo pametneje opredeliti in zasledovati lastne interese.
Salim Lone je bil direktor komunikacij za misijo ZN v Iraku, ki jo je vodil pokojni Sergio Vieira de Mello
ZNetwork se financira izključno z velikodušnostjo svojih bralcev.
Donate