O le fa'aaliga lata mai o faiga malo a Uosigitone-suia taumafaiga faasaga i le filifilia temokalasi Na faʻaumatia le malo o Venesuela. luga Tesema 30, o se palemene e pulea e le itu teteʻe o lona vaitaimi na maeʻa i le lua tausaga talu ai na palota e faamuta le "malo le tumau" e lagolagoina e le US e taitaia e Juan Guaidó.
Na iloa e ni nai faleoloa o mea fou na tutupu e fai ma sui o "se pa" (Times Niu Ioka, 12/30/22) po o “se toilalo” (tupe Times, 1/8/23) mo le Iunaite Setete, ae mo le tele o vaega o le autu a le aufaasālalau na foliga mai o le faʻamautuina o nofoaga faʻaituau o loʻo faʻavaeina ai le suiga o pulega. O fa'asalalauga fa'apisinisi e tumau pea le le naunau e fesiligia faiga fa'avae a Amerika i fafo, e tusa lava po'o a ona taunuuga mata'utia.
O le taʻaloga na taʻitaʻia e Guaidó na maua ai le lagolago ma le loto atoa a le aufaasālalau mai le amataga (FAIR.org, 1/19/19, 1/31/19). Peita'i, o lona fa'ai'uga e le'i ta'ita'iina atu ai i se iloiloga po'o se toe iloiloga o fa'asalalauga ua mavae. O faʻataʻitaʻiga faʻamaoni mai le au suʻesuʻe i Sisifo e faʻatuatuaina e pei lava o taimi uma (FAIR.org, 6/13/22, 5/2/22, 4/15/20, 1/22/20, 9/24/19).
Le Pepelo Tele
O le fa'asalalauga o le maliu o Guaidó na va'aia ai e le au fa'asalalau le pefu o nisi o latou fa'aituau sili i Venesuela. O le Times Niu Ioka (12/22/22) faʻaaogaina le igoa "pulea" e faʻatatau i le Peresetene Venezuela Nicolás Maduro faatolu i le teaser ma le amataga o parakalafa e lua o se tusiga. O isi mea e fiafia iai e pei o le “tagata malosi” (Journal Wall Street, 1/5/23) ma le “autocratic” (LA Times, 1/5/23) e le'i mamao i tua.
E faapena foi ona sasaa soo atu saafiafiga i le “faamoemoe” lea na faailoa mai e Guaidó (AP, 1/5/23; Times Niu Ioka, 12/30/22), e peisea'i o le tagata fa'afoliga e le'i filifilia e lagolagoina e le US e fa'atusaina fa'anaunauta'iga o tagata Venezuelan. O nisi o faʻamatalaga na faia ai le faʻamatalaga sili atu ona malosi e faapea "o le toilalo e tuliesea Maduro ua le fiafia ai tagata Venesuela" (AP, 12/30/22; Al Jazeera, 12/31/22). O le faiga masani lea o le manatu e lagolagoina uma e Venesuela le tetee, ae le amanaiaina foi le lofituina o tagata lauiloa. teena o fa'alavelave mai fafo.
O le amataga o soʻo se tala Guaidó e masani lava o le Goebbelsian fai mai o Maduro's 2018 palota palota e le tusa ai ma le tulafono (FAIR.org, 5/23/18), e ui lava i le leai o ni faʻamaoniga o faʻaletonu ma le i ai o misiona faʻavaomalo faʻavaomalo oe na faʻamaonia le faamaoni o le palota (Venesuela su'esu'ega, 5/31/18).
O faʻamatalaga e le faʻamaonia e uiga i le tauvaga e sau mai le "fefinauai" (BBC, 12/31/22; Reuters, 12/22/22), ia “faatusalia lautele” po o le “talitonuina” po o le “vaaia e pei” po o le “manatuina” po o le “faasalaina o” “faasese” (tagai Bloomberg, 12/30/22; Miami Herald, 12/23/22; AFP, 1/4/23; LA Times, 1/5/23; Washington Post, 12/30/22), e oo lava i le “se taufaaleaga” (Journal Wall Street, 1/5/23; Times Niu Ioka, 12/22/22; Reuters, 1/4/22).
O le taimi lava na faavaeina ai lenei manatu sese, na sosoo ai ma le isi: o le "faavae" mafuaaga i tua atu o le "malo le tumau." Pe ala i le faʻatagaina o Guaidó ma acolytes e toe fai le tagi (Journal Wall Street, 12/30/22; Washington Post, 12/30/22), poʻo le taʻu faʻafuaseʻi (AP, 1/9/23, 1/9/23; Reuters, 12/29/22; Times Niu Ioka, 12/22/22), O faleoloa i Sisifo sa naunau e vali le manatu na lagolagoina e le US i se varnish o le faʻamaonia.
E leai se mea na maua i ai le tusitusiga po'o se feso'ota'iga i le fa'amatalaga fa'avae. Aua so'o se tasi na te faitauina le Mataupu 233 o le Fa'avae Venesuela o le a vave ona iloa e faapea: a) e leai se tasi o tuutuuga e taʻutino ai le au peresitene "gaogao" na ausia, talu ai e leʻi maliu Maduro, faamavae, aveesea e le Faamasinoga Maualuga o Faamasinoga, avea ma tagata le atoatoa faaletino pe mafaufau, lafoai lona tulaga pe aveesea e ala i se palota lauiloa; ma e) e tusa lava pe iai se tasi, o le a le taitai atu i se mea mamao e pei o lenei malo tutusa lea na toeitiiti atoa le fa tausaga. (Nai lo lena, o loʻo manaʻomia e le faʻavae mo faiga palota tuusaʻo fou e faia i totonu ole 30 aso.)
I le ave'esea o la latou vaai mai Venesuela ona ua vaivai taumafaiga e sui pulega, na mana'omia e le au tusitala kamupani ni ta'aloga le faamaoni e lipotia ai le maliu o Guaidó. Aemaise lava, e tatau ona latou faʻamatalaina pe aisea na i ai pea se Fono Aoao a le Atunuʻu na maeʻa le lua tausaga talu ai. O lo latou poto masani i le lafoaʻiina o palota na toso e le itu agai ma manumalo ai Chavismo na aoga (FAIR.org, 12/3/21, 1/27/21, 5/23/18).
Faataitaiga, AFP fai mai o le palemene muamua "na suia e se fono faitulafono faamaoni ia Maduro" (12/31/22), le amanaiaina o le mea moni na "suia" e ala i faiga palota masani faatulagaina. Ae o le fesootai Press (12/22/22, 1/9/23, 1/9/23) na agai i luma e ala i le faaigoaina o le palemene fou ua filifilia "Maduro's rubber-stamping legislative/National Assembly," e peiseai o loo i ai se mea leaga e uiga i se pati ma le toatele o le tulafono e lagolagoina se peresitene mai le pati lava e tasi. E le o se mea sese a le malo ona o le itu tete’e, faatasi ai ma le faamalosiau a Amerika, na filifili e alo i faiga palota ma tuu ai lo latou faamoemoe i se osofaiga tuusaʻo.
Upumoni le talafeagai
Faatasi ai ma taumafaiga uma e faʻaluaina i luga o tala faʻapipiʻi lelei, sa faigata ona faʻamoemoeina soʻo se salamo mai le aufaasālalau i Sisifo na lagolagoina ma le fiafia le leai o se faavae o Guaidó i le pule. Nai lo lena, o lona toilalo na mafua mai ia Maduro, o loʻo galue nei i lana faʻavae lona lua o le ono tausaga, o loʻo i ai se "uu i le mana" (Journal Wall Street, 1/5/23) lea na “tausia” (Reuters, 1/4/23), “faamauina” (AFP, 12/30/22) poʻo le "faʻamaonia le tumau" (Washington Post, 12/30/22).
Mo tala uma o le tautinoga a Guaidó e "toefuataʻiina le faatemokalasi" (AP, 1/9/23; LA Times, 1/5/23; Times Niu Ioka, 12/30/22), e itiiti ni faamatalaga auiliili i le auala na ia taumafai moni ai e faataunuu.
O le taumafaiga sili ona ogaoga a le itu agai e faatoilalo Maduro o se vaegaau ia Aperila 19, 2019. Ae na o ni nai faleoloa na taʻua manino lenei mea (Wall Street Journal, 12/30/22; Niu Ioka Times, 12/30/22). O le tele lava na aofia ai na'o fa'amatalaga manino i le toilalo "e manumalo" (AP, 12/30/22) poʻo le “faafaigaluegaina” (Bloomberg, 12/30/22) le militeri. O le fesootai Press (1/5/23) na oo atu lava i le faamatalaina sese o vaegaau faaauupegaina a Venezuela o le atunuu o le “faamasinoga masani o feeseeseaiga faapolokiki.” E foliga mai o le auala sili e "toefuataʻi ai le faatemokalasi" i le malo o Amerika i Saute o se osofaʻiga a le militeri tuai.
E le'i ta'ua uma lava e le aufaipisinisi, o le valaau malosi a le itu tete'e mo se osofa'iga mai fafo (Venesuela su'esu'ega, 5/13/19) ma, e sili atu ona leaga, o Guaidó o loʻo faʻafaigaluegaina se kamupani faʻatau e faʻaumatia Maduro ma tuʻuina o ia i le pule (Venesuela su'esu'ega, 5/17/20). O le faʻamoemoe sili lava o faʻasalaga tau tamaoaiga a Amerika o le a faʻatupuina ai le tele o mafatiaga e faʻamalosi ai le malo.
E ui e leʻi faia e le "malo le tumau" se auala e ave ai le pule, ae na tuʻuina atu le puleaina o le tele o aseta mai fafo e faitau piliona e Uosigitone ma paaga, faatasi ai ma i latou e faʻavaeina US. Citgo.
Na lipotia mai e le aufaipisinisi e faapea o nei aseta e tatau ona “puipuia [ed]” (AP, 12/30/22) po o le “talita[ed]” (AP, 1/9/23) mai tagata o lo o nofo aitalafu ai, ma e ono lamatia ai le pulega a le itu agai i le tuliesea o Guaidó. Sepania El País (12/30/22) fai mai e aunoa ma se faavae o nei punaoa o le a "faʻaaogaina" e le malo o Maduro.
Ua le iloa atu le manoa o faiga pi’opi’o tuuaiga e faatatau i le tetee (sese) pulea o aseta mai fafo (Venesuela su'esu'ega, 10/14/21), lea na sau mai le tolauapi tetee a le malo lava ia. O le mataupu sili ona fa'asalalauina o le kamupani fa'ato'aga fa'ato'aga e fa'atatau i Kolomupia Monómeros. Humberto Calderón Bertí, o lē sa auauna o se “amepasa” tetee i Kolomupia, tuuaia o vaega eseese o le togafitia o le kamupani e pei o se "piñata."
E faapena foi le le ta'ua o se faasologa o gaioiga a le tolauapiga a Guaidó ua lamatia ai Citgo, mai le le oo atu i luma o le faamasinoga i le taia i lalo o le laulau feutagaiga ma tagata o lo o nofo aitalafu ai i masalosaloga o feeseeseaiga o aia (Venesuela su'esu'ega, 9/25/21, 10/4/21, 10/23/21).
'Tusa lava po'o le a le ituaiga'
O le faʻateleina o taumafaiga-suia e Uosigitone i tausaga talu ai na faʻafiafiaina i laasaga uma e le faʻalapotopotoga faʻasalalau i Sisifo. E ala i le fa'a'ole'oleina o fa'ailoga a Guaidó ma fa'asa'oina ana faiga fa'atemokalasi, sa sa'oloto ai le au tusitala fa'asalalau e fa'amaonia so'o se taumafaiga uma e tu'u ai o ia i le pule, ae maise fa'asalaga mata'utia tau tamaoaiga.
E fa'atatau e le au atamamai o aia tatau o nei faiga fasiotia sili atu i le 100,000 tagata i le lima tausaga talu ai. Ae o nisi vaega na mafai ona le taʻua uma lava (AP, 12/30/22; Bloomberg, 12/30/22; El País, 12/30/22). Le Times Niu Ioka (12/22/22, 12/30/22) na tusia euphemistically e faapea o faasalaga na "faatulagaina e fesoasoani ai" Guaidó, ae o le mea na tupu na iʻu ai i le "faʻamalosia o tagata Venesuela e taulaʻi i le ola i aso uma, ae le o faiga faʻapolokiki."
Na faia e Uosigitone, faatasi ai ma le tele o isi faiga, mamafa faasalaga i le vaega o suauu a se atunuu sa faalagolago i le faatauina atu o suauu mo le silia ma le 90% o ana tupe maua mai fafo. Ma o le iʻuga o mafatiaga lautele o se taunuuga e leʻi mafaufauina mo le Times! E le gata i lea, e le gata o faiga unilateral o se ituaiga o fa'asalaga fa'atasi faasaga i tagata lautele, e moni lava muamua Guaidó.
O isi faʻasalalauga naʻo le aumaia o faʻasalaga e faʻaalia ai le au ofisa o le US fai mai e mafai ona latou faʻaaogaina "e faʻamalosi ai Caracas" (Journal Wall Street, 1/5/23), talu ai o le US “o lo o umia uma kata” (Washington Post, 12/30/22). Na taʻua e le sooupu a le Matagaluega a le Setete, Ned Price, o faasalaga o le a "tumau i tulaga," ma e mafai foi ona faalauteleina pe a fai mai le tetee a Venezuela (AFP, 1/4/23).
E pei ona masani ai, o le Times Niu Ioka (12/22/22, 12/30/22) na sili atu i isi uma i le ufiufi mo le taufaaleaga tau tamaoaiga a Amerika. Le pulega Biden talu ai nei tatala mai e tusa ma le $3 piliona i tupe a Venezuelan aisa, e faʻaaogaina i polokalame faʻaagafesootai e ala i lala sooupu a le UN, ina ua toe amata e le malo o Venezuelan talanoaga ma le tetee malosi. O le Times (12/22/22) na faʻamatalaina ma le ita tele o Maduro "malie[i]" faʻatagaina nei tupe e faʻaaoga mo fesoasoani. Ua fa'aauau pea ona mana'omia e Caracas le fa'amatu'u atu o ana aseta, ma ua fa'ailoa mai fo'i lenei ituaiga o fa'atonuga. I le taimi o le faʻamaʻi, na talosagaina e le malo le auro aisa i Peretania e faatau atu e faatau ai meaai ma vailaau e ala i le UN. Na teena e le tetee a Venesuela ma ona tagata mai fafo.
O le fa'asalalauga lata mai ua na'o se isi fa'aaliga e fa'apea o le a lagolagoina e le aufaasālalau i Sisifo faiga fa'avae a Venesuela e tusa lava po o le a. E tusa lava pe fai mai le au ofisa e le o taʻua igoa o le US o le a faʻaauau ona amanaʻia le "malo le tumau" a le itu teteʻe, "tusa lava pe o le a le ituaiga" (AFP, 12/31/22; Al Jazeera, 12/31/22; Washington Post, 12/30/22), o le a le fa'atuai tagata su'esu'e fa'amaoni i le tu'uina atu o le fa'alauiloaina o le fa'atemokalasi.
E taua le toe faʻamanatu: O le aufaasālalau na mulimulitaʻia le taʻitaʻiga a Uosigitone i le faʻailoaina o le palota o le 2018 o le taufaasese e aunoa ma se faʻamaoniga, o loʻo faʻaalia ai le "faʻavae" a Guaidó, lagolagoina o ituaiga uma o taumafaiga faʻamalosi, faʻapea foʻi ma le lagolagoina ma le faʻasaʻoina o faasalaga fasioti tagata ma le gaoi o aseta a Venezuela. E mafai e sui o le US ona faia soʻo se fuafuaga e mafai ona latou mafaufau i ai, ma o loʻo i ai i le latou tautua le auupega a le pulega a le malo. Ma e aofia ai fa'asalalauga fa'asalalau e pei ona le fa'amaoni pe a mana'omia.
Ua faafoliga le au faasalalau a le aufaipisinisi e puipuia le mea moni ma taofia i latou o loo i le pule e tali atu. O la latou tagi e tutusa lelei lava e pei ona taʻua e Guaidó o le "au peresitene le tumau."
O le ZNetwork o loʻo faʻatupeina naʻo le agalelei o ana tagata faitau.
lafo