E na o le lua lava auupega i totonu o le fatafata meafaigaluega a le malo; malosi ma le taufaasese. O le pulega sauā colonial o Iraki ua tatou maua ai se faʻataʻitaʻiga faʻapitoa o le muamua, ae o le masaga-axel o le taufaasese e sili atu ona le mautonu ma faigata ona faʻamau i lalo. E mautinoa lava, o loʻo i ai le faʻasalalauga faʻasalalau e lolovaia ai le leitio itu taumatau ma faʻasalalauga faʻapolokiki, ae o loʻo taʻu mai ai ia i tatou sina mea itiiti e uiga i polokalame faʻasalalau e lagolagoina e le setete lea e sosolo i vaega uma o le olaga Amerika.
Ua tatou iloa nei o le pulega a Bush na faʻatagaina le tele o galuega faʻasalalau faʻaletulafono ma o loʻo galue malosi i le totoina o tala faʻa-Amerika i totonu o nusipepa mai fafo. O lo'o fa'ailoa mai ai o le a'oa'oga lautele a le pulega o le fa'afoega o fa'amatalaga e sili atu le lautele nai lo le mea na mua'i mafaufauina. O le mea moni, o tala fou ma faʻamatalaga faʻamatalaga o loʻo taʻimua i le taua a Bush i le mataʻutia, o se fuafuaga atoatoa e pulea ai faʻamatalaga uma e faʻalogo, vaʻaia pe faitau e se tagatanuu mai le moega pepe i le tuugamau. O le taua o faʻamatalaga i luga o se fua e faʻafefe ai George Orwell.
E na'o le tulaga lea e mafai ona tatou iloa ai o taufaamata'u na faia e George Bush e pomu ai Al Jazeera e matua'i ogatasi ma le faiga lautele a le pulega. O le puleaina o faʻamatalaga o loʻo vaʻaia o se mea e manaʻomia e le militeri ma oi latou e faia se isi tala o ni fili tauto a Uosigitone. I lenei itu, e mafai ona tatou malamalama pe faʻafefea ona faʻaumatia Al Jazeera e faʻaavanoaina le ala mo le tele o le faatemokalasi.
A tatou va'ai i fa'alavelave tu'ufua o le ta'iala fa'amatalaga a Bush e foliga mai e le'o fa'atasi ma e le fetaui. E fa'afefea ona feso'ota'i le fasiotiga o le au tusitala i Iraki ma le "va'a-va'a" a Dan Rather po'o Richard Clarke i le nusipepa a Amerika?
E fa'afefea ona feso'ota'i le polokalame fou a le Condi Rice a Edward R. Murrow Journalism mo le au fa'apolopolo a Amerika i le feulaina o fale o Al Jazeera i Kabul ma Baghdad?
E fa'afefea ona feso'ota'i le fa'asalalauina o tala pepelo i fa'asalalauga mai fafo i le tele o galuega mata'ituina o lo'o faia i totonu ma fafo?
Se'i vagana ua mafai ona tatou tuufaatasia le tele o vaega eseese o le Bush information strategy, tatou te lamatia le vaai atu i nei gaioiga faasolitulafono o ni mea sese ae le o ni mea taua i masini a leoleo-setete.
E leai se mea e le fa'asalaina e uiga i le ao tele o mealilo ua fa'amautu i luga o le pulega a Bush. Ua fausia e le malo se pa puipui e natia ai le leaga o uiga autu ma aloese mai le manino e manaʻomia mo se malo faatemokalasi maloloina.
I le isi itu, ua puipuia e le pulega lona faʻaaogaina o ofisa suʻesuʻe eseese; e aofia ai le CIA, le Defense Dept., le NSA, ma le FBI, e suʻesuʻe vaega uma o le olaga Amerika. O le mea moni, o aiaiga fou a le Patriot Act (National Security Letters and “lone wolf†clause) ua matua fa'ate'aina atoa ai le aia tatau lona 4 a le teuteuga i le le faalauaiteleina (po o le "mafuaaga e ono tupu" e mafai ai e le malo ona sipai soo se tasi. e iloa lelei. O faʻaaliga talu ai nei e faʻapea o faʻalapotopotoga a le malo o loʻo vaʻavaʻai i tagata tetee i le taua, Quakers ma tagata siosiomaga, o loʻo fautua malosi mai ai o Bush o loʻo faʻamalo uma faʻamatalaga avanoa e uiga i fili faʻapolokiki moni pe mafaufauina.
E matua ofo lava se tasi?
O le setete mataʻituina o le setete leoleo. O loʻo faʻaalia ia lava i foliga faʻapitoa o pepa ID National, (lea o le a faʻamalosia i lalo ifo o le 2 tausaga) faʻateleina le taofiofia, (Patriot Act, Homeland Security Act) faʻapipiʻiina o le militeri i totonu o le US, (Northern Command ma faʻamataʻu e faʻagaoioia le militeri pe a tupu se osofaiga faatupu faalavelave, faʻamaʻi faʻamaʻi poʻo faʻalavelave faʻalenatura) ma le faʻavaeina o se leoleo faalilolilo. (I le amataga o lenei tausaga na fausia ai e Bush le NSS; le National Security Service, lana lava leoleo tumaoti lea e faagaoioia i fafo atu o le vaavaaiga a le fono)
O le malosi o le malo fascist ua faʻapipiʻiina ma le faʻaeteete i tua o le asu o le faʻaleagaina na saunia e tagata malaga i le aufaasālalau faʻasalalau. Ma, e ui lava o le lagolago mo le taua i Iraki ua faʻaitiitia pea, o le tele o le manuia o le aufaasālalau i le faʻafememeaʻi o tagata lautele e le mafai ona faʻateleina. O le tele o tagata Amerika o loʻo talitonu pea o Saddam o loʻo galulue ma Al Qaida, i ai WMD, pe saofagā i osofaʻiga i le 9-11. Atonu o le fa'ata'ita'iga sili lea ona fa'ate'ia o fa'asalalauga fa'asalalau.
O le fa'ata'ita'iga fa'atasi a le aufaasālalau e fa'afeagai ma le sa'olotoga o le tagata lava ia. A fa'aitiitia le maketi o manatu i le galuega na'o le fa'asolo o fasimoli ma seevae tenisi mo pisinisi tetele, e mautinoa lava e pagatia le temokalasi. Mulimuli ane, e le mafai e ala o faasalalauga faapisinisi ona fesoasoani ae avea ma se faʻaopoopoga o le faʻalapotopotoga faʻapolokiki, atiaʻe sootaga vavalalata ma tagata tonu lava e tatau ona suʻesuʻeina. O ala o faasalalauga o le “leoleo o le malosi” o se manatu alofa e leai se faavae moni. Ae, i lona fa'aaliga o lo'o i ai nei, o le aufaasālalau e avea o se paaga la'ititi i le 'auupegaina' o fa'amatalaga; suia mea na tutupu o le aso i se mantra faifaipea e viia ai faamoemoega o alii sili o sosaiete.
Ae o le matafaioi a le aufaasālalau i le faʻataʻitaʻiga fascist e le faʻatapulaʻaina i le na o le faʻatupuina o le lagolago lautele mo mafuaʻaga le fiafia. O se hydra e tele ulu ua mamanuina e faʻalauiloa ai le fiafia o pisinisi ma vaega tau tupe aʻo faʻafefeina mea moni tau tamaoaiga ma faʻapolokiki e manaʻomia mo le malosi o le faatemokalasi. O le mea lea e fa'amatala ai le mafua'aga e seasea maua ai tala taua o le aso i luga o feso'ota'iga a Amerika po'o polokalame o talafou TV cable. O le Downing Street Memo, o le tausisia e Iran o le IAEA, o le taufaasese o le palota a le peresetene o Ohio, ma le pomuina o Falluja, o ni nai tala taua ia ua le amanaiaina pe matua le amanaiaina i le tulaga masani. O le manatu e faapea, o le “leai” o tala moni e sili atu ona faaaoga soo nai lo lona toalua, faasalalauga. E ala i le le aofia ai o tala e taua e faʻavae ai le malamalama lautele, o le aufaasālalau e faʻamalosia taua ma le faʻaogaina o le tamaoaiga e le maalofia.
O faiga palota a Iraqi talu ai nei o se faʻataʻitaʻiga mataʻina o lenei mea. O polokalame uma o talafou a le TV na aofia ai faiga palota i Iraq i le auala lava e tasi; e fa'apea o se fa'ailoga iloga i luga o le ala i le fa'atemokalasi. E leai se tasi o faʻasalalauga tetele na tuʻuina atu se isi vaaiga e ono atagia ai le 62% o tagata Amerika o loʻo talitonu nei o le taua o se "se mea sese". O na manatu sa matua'i 'alofia i le fa'asalalauga. Afai e manaʻo le au faʻasalalau i le paleni, semanu latou te faʻaofiina le manatu lautele e leai se mea o le feteenaiga i le faatemokalasi poʻo le pule silisili ese, ae o se taua faʻa-kolone faʻatautaia e tagata faʻatauvaʻa e pulea le tele o suauʻu faʻaagaaga a Iraq. E ui lava i taumafaiga mataʻina a le aufaasālalau e suia lena faaiuga, o le toʻatele o tagata ua talia nei o se mea moni.
O le aufaasālalau ua na'o se tasi o vaega o le aganuu o le taufaa'ole'ole o lo'o sosolo i vaega uma o le pulega a Bush. O faʻaaliga talu ai nei o le Pentagon o loʻo totoina "tala lelei" i nusipepa mai fafo, ua faʻaalia ai ia i tatou le malosi o le pulega i le puipuia o faʻamatalaga sese. Nai lo le ioeina o lona nofosala ma faatoese, na puipuia e le au atamamai itu taumatau le gaioiga e pei o le "faʻamaonia i taimi o taua".
O lo'o fa'aalia ai le maualuga o le talitonuga fa'alelotu i le pepelo i totonu o sui o le fa'alapotopotoga fa'apolokiki. O le fa'ata'ita'iga aupito sili lea o le 'fa'ai'uga e ta'uamiotonuina ai le auala' mafaufau e fa'aola ai le pulega o lo'o iai nei.
Fai mai le faifilosofia Falani, Jean-Paul Sartre, “O le ute o le pepelo o lona uiga, o le mea moni, o le tagata pepelo o loo ia umia atoatoa le upumoni o loo ia natia.
O le fa'amatalaga a Sartre e fa'asino i le uiga fa'atauva'a o le pepelo. E moni lava lenei mea i se pulega e talitonu o mea moni e tatau ona faʻatapulaʻaina i se vasega faapitoa o tagata o loʻo faʻamoemoe e pulea le sosaiete. O a latou taumafaiga o se taumafaiga e "fa'atumauina" le mea moni ma faʻatapulaʻa le faʻasalalauina o tala moni i se vasega uber o plutocrats lalolagi; Bush ma ana taitai. O isi tagata uma e fa'amoemoe latou te fa'ata'oto i tala fa'aleaga e fa'atumulia ai le ea po'o emo mai ulutala o nusipepa ta'uta'ua a Amerika.
O le “Dept of Strategic Information” lea ua fa'afou fou ose taumafaiga e fa'atumauina le pepelo e fai ma galuega autu a le malo. E fetaui lelei ma aʻoaʻoga tau pulega i luga o faʻasalalauga, faʻasesega ma le faʻaogaina-pulega. O le matagaluega o loʻo tuʻuaʻia o loʻo aʻafia i soʻo se vaega o fegalegaleaiga lautele e aofia ai itulau web, chat-rooms, radio talk-shows, i-meli, nusipepa mai fafo ma isi mea. o se taua e faasaga i tagata Amerika e pei lava ona faasagatau i soo se malo mai fafo. O lenei vaega fou o le Pentagon, o loʻo faʻatinoina le tele o tiute o le TIA muamua, (Total Information Awareness) ua fuafuaina e faʻaosoina o ia lava i vaega uma o le olaga Amerika e suʻe ni auala sili atu e pulea ai tagatanuu. O le isi la'asaga tele lea e aga'i atu ai i se pule saua ua vave ona o'o mai.
E le tatau lava ona tatou faaseseina le faaseseina o le pulega, o mea ua le faia, ma faamatalaga e lei mafaufauina. O le pepelo o le faiga faavae ma le taliaina o lena mea moni e muamua atu i soʻo se malamalamaaga anoa o le pulega a Bush.
O le ZNetwork o loʻo faʻatupeina naʻo le agalelei o ana tagata faitau.
lafo