O le fesoʻotaʻiga natia i le va o faiga faʻatauvaʻa, faʻalavelave faʻaagafesootai, sauaga a le setete, ma faiga piʻopiʻo ua faʻateleina ma faʻaalia i le lalolagi atoa. E le manaʻomia ona faʻamatalaina i Iraqis: George W. Bush e le gata na te fasiotia i latou i aso taʻitasi, ae o loʻo tuʻufaʻatasia foi lo latou tamaoaiga i taimi faʻamaumau, aʻo tuʻuina atu le tele o konekarate i kamupani a lona aiga ma uo. I le taimi nei, o se pule papeti Iraqi, na tofia e Amerika, e maua ai le pseudo-legitimacy, ma saunia mo le taimi lea e filifili ai le matai Imperial e tuua le atunuu i lima o Iraqi.

E leai se aoga e fai atu, e leai se mea fou fou i lenei mea. O le i'uga o lenei tala ua lauiloa 'ua tatou va'aia pea lava pea i le tele o isi itulagi. O le faʻasologa o le auai o Amerika i Iraq e toe faʻaalia ai foliga ma laʻasaga o le faʻalauteleina o le kapitalisme talu mai le seneturi sefuluiva, aemaise lava (ae le gata) i Aferika ma Sasaʻe Tutotonu:

Laasaga muamua: ua filifili e le Malo fa'ale-aganu'u o tagata fa'atauva'a e matua fa'atauva'a e pulea i latou lava ma/po'o se fa'amata'u i le fa'atonuga ma le fa'aleaganu'u. Mai lenei mea o loʻo mulimuli mai ai o le Emepaea o loʻo i ai le tiute tau amio (ma, ioe, le aia tatau) e fesoasoani / faʻamalamalamaina tagata.

Laasaga lua: e ala i se 'agalelei' fesoasoani (e masani lava i auala faamiliteli), e toe fa'atulaga e le Emepaea le olaga lautele o le tagata. Latou te toe tusia a latou fa'alapotopotoga fa'alenu'u ina ia avea ai i latou ma 'malo', ma fa'atonu fa'alapotopotoga fa'apolokiki ma le tamaoaiga e tusa ai ma le olaga fa'ale-malo. E aofia ai a) le faʻalauteleina o fefaʻatauaʻiga o maketi ma auala faʻapitoa o le gaosiga, ma e) le faia o se faʻatonuga faʻavae e puipuia ai aia tatau a tagata taʻitoʻatasi ma faʻavae faavae o se sui o le malo.

Laasaga tolu: E a'oa'oina ma saunia e le Emepaea se atunu'u mamalu, lea e fa'alagolago iai le malo. Ina ua uma ona feutagai i tuutuuga o le 'tutoatasi', ua faia e le Emepaea se malaga matagofie. I nisi tulaga 'o faʻataʻitaʻiga a Algeria ma Vietnam e vave ona oʻo mai i le mafaufau o se tagata' e leʻi maua sea tulaga maualuga, ma o le mea lea e le mamalu tele le alu ese. Ae i le tele o Aferika ma Sasaʻe Tutotonu o tuutuuga o le tutoʻatasi na sili atu pe itiiti ifo 'faʻatalanoaina' ma le au faʻapitoa.

Ina ua mae'a le laasaga lona tolu, e masani lava ona fai mai pulega faakolone o aso ua mavae ua mae'a le latou misiona: o le 'avega a le tagata papa'e' po'o le 'mission civilisatrice' ua faamamaluina.

I le tala taufaaleaga o le faʻalauteleina o tupe, e ui i lea, o laʻasaga e lua e masani ona mulimuli mai i lenei 'faʻaiʻuga fiafia'o le faʻalavelave a le Imperial e iai se faʻasologa ese, e foliga mai e leai se fesoʻotaʻiga i le taimi ua tuanaʻi. I le 'talafa'asolopito aloa'ia' o le malo, o le tulaga o le le mautonu o agafesootai, faaupufai ma le tamaoaiga ma le faalagolago lea e sili atu pe itiiti ifo foi na mulimulitaia pulega colonial i le lalolagi atoa e tuuaia i taimi uma i le le mafaia (po o le valea, po o le amioletonu, po o le le atoatoa, po o le tua, e te ta'ua) o tagata o le atunuu. O lea, e faʻaauau le faʻasologa:

Laasaga fa: i totonu o le 'atunuu fou' tuto'atasi, o feeseeseaiga lautele e masani ona o mai faatasi ma sootaga maketi ma auala faʻaolaola o le gaosiga i le tulaga o le faʻaletonu o le tamaoaiga ma le faʻaogaina o le postcolonial ua faʻamaonia le malosi tele. O fa'alavelave fa'aagafesootai, tauvaga i le va o tagata fa'atauva'a ma isi 'au fa'a-centrifugal e le mafai ona taofiofia e ala i fa'alapotopotoga fa'avae ma 'saoloto' fa'apolokiki. O pulega fa'aleaga ma/po'o fa'atupu fa'aleaga ua o'o mai. I ni tulaga 'faigofie' po'o ni vaitau, o le pule fa'apulepule ma faiga pi'opi'o o faiga fa'atemokalasi e fa'atosina, fa'ato'ilaloina i lea taimi ma lea taimi i fa'alavelave tau tamaoaiga ma fa'apolokiki. O nei fa'aaliga o lo'o fa'amatalaina ai le tele pe itiiti ifo le moni o le toetoe lava o atunu'u uma o le Lalolagi Tolu i le seneturi lona luasefulu.

Laasaga lima: ona o le le mautu faaupufai ua lamatia ai le geopolitical ma/poʻo le tamaoaiga o le Emepaea (ma o nisi taimi o latou uo i le lotoifale) i se tulaga lamatia, ua faʻaaogaina e le matai Imperial lana faatosinaga. O tulaga faʻapolokiki e le manaʻomia e toe faʻafoʻi mai i le tele o auala eseese: faʻatogafalea i faipule faʻapolokiki, lagolago tau tupe mo le itu teteʻe, faʻamalosia o le faʻamalo ma pulega a le militeri, faʻamalosi e ala i faʻalapotopotoga faʻavaomalo (o le IMF o le meafaigaluega e sili ona fiafia i ai), ma isi. O le talafaasolopito umi o le tautinoga a le US i ia faiga ua lauiloa: ua lava le taʻua o le lagolago a Amerika o Nicaraguan contras, o fitafita Taliban, Suharto, Mobutu, Pinochet poʻo 'e pei ona aliaʻe talu ai nei' "le pule a Atenitina Jorge Videla.

O mea na tutupu talu ai nei i Afghanistan ma Iraki ua faailoa mai ai o le tulaga lona ono e ono avea ma masani mai le taimi nei:

Laasaga ono: afai e le lava le faʻasologa o auala faʻapitoa e pulea ai se vaega, ona mafai lea e le Emepaea ona filifili e faʻatauvaʻa tele tagata o le atunuʻu e pulea i latou lava ma / poʻo se faʻamataʻu i le faʻatonuga ma tagata lautele. Mai lenei mea o loʻo mulimuli mai o le Emepaea o loʻo i ai le matafaioi mama'¦ Ma ua tatou toe foʻi i le tulaga muamua.

The history of Iraq displays all six stages: the British ‘invention’of the country we now call Iraq during the First World War and the setting up of transnational oil companies (stage one and two), was followed by the establishment of a (Western) monarchical constitution and negotiated independence in 1930 (stage three). After the Second World War a long period of political instability and coups d’état followed (stage four), accompanied by British and American constant ‘informal’interventions in defense of oil and geopolitical interests (stage five). One of the factions that the US supported was that of Saddam Hussein, who was later to become their enemy number one. The rest of the story is well known: the first Gulf War of 1991 was followed by direct military occupation of the country in 2003 (stage six/one).

O le fa'asologa o taimi ua tuana'i a Iraq e fa'amalamalamaina ai lona lumana'i sili ona fa'amoemoeina. O le malaga a le militeri a Amerika o loʻo tauivi nei e agai i luma mai le tulaga lua i le tulaga tolu, o lona uiga, o le alu ese matagofie.

Ae ui i lea, o le iʻuga fiafia, e foliga mai e le foliga mai i le tulaga o Iraq. E i ai se eseesega taua i le va o Peretania ma le taimi nei Imperial vaega. E leai se tasi e toe talitonu i le tala o le alualu i luma ma le aganuu 'e le o le au faipule faapolotiki Amerika, po o manatu lautele o le lalolagi po o Iraqis. O le le atoatoa o le faʻamaoniaina o soʻo se faʻalapotopotoga faʻapitoa i Sisifo, ma le mea moni o le 'maketi' tamaoaiga o le a manuia ai soʻo se tasi ae na o Iraqis, faʻasalalau se taimi faigata mo Amerika 'tagata faufale'.

I lenei tulaga, e faigata ona vaai faalemafaufau i se vaitaimi umi o le mautu i le va o se tulaga e le manaia le alu ese ma le amataga o vaega fa i le lima; e matua'i mautinoa lava e mafai ona tu'ufa'atasia se olaga fa'apolokiki fa'atemokalasi (a itiiti ifo i le tulaga aloa'ia) ma se fa'auiga tumau i Sisifo. Afai e maua e le US le taimi saʻo mo le malaga ese atu (o se avanoa, i le ala, latou te matua moomoo i ai), e foliga mai o le tulaga sili ona manino mo le lumanaʻi o Iraq e faapea o le faasologa o le le mautu-tulaga o fiafiaga i Sisifo-o le faʻalavelave o le a sosolo uma. i le tasi.

E moni, e mafai e le Emepaea (pe o le US poʻo le UN) ona toe amataina le faʻasologa i soʻo se taimi, e ala i le filifili o tagata o loʻo faʻatauvaʻa tele e pulea i latou lava. Ae o le aoga atoa o le tala o le 'sivilization' e pa'u pe afai e foliga mai e le o aʻoaʻoina e le 'tagata aʻoaʻo'. A aunoa ma le faʻamaonia, atonu o le a tosoina le Emepaea i se faʻalavelave faʻafitafita tumau maualalo 'e pei lava o le taimi nei. Po o le a lava le tulaga, e tusa lava pe leai Sadam, o le lumanai o Iraq e foliga faanoanoa i le lalolagi fou o le taua tumau o le lalolagi; ae faapena foi le Emepaea.

lafo

Ezequiel Adamovsky, na fanau i Buenos Aires i le 1971, o se tusitala faʻasolopito ma tagata faʻatauvaʻa. Sa ia a'oa'oina le tala faasolopito i le Iunivesite o Buenos Aires --lea o lo'o ia a'oa'o ai fo'i--ma e iai sona PhD mai le University College London. I le avea ai o se tagata faʻamalosi, sa auai o ia i le gaioiga a tamaiti aʻoga ma, talu ai nei, i totonu o le tuaoi o le Assemblies movement lea na tulaʻi mai i le aai o Buenos Aires ina ua maeʻa le fouvalega o Tesema 2001. O se sui o faʻapotopotoga ma fesoʻotaʻiga o le tetee i le lalolagi atoa, na ia auai foi. i le faagasologa o le World Social Forum. E ese mai i ana lomiga faʻale-aʻoaʻoga - e masani lava i le matata o tala faasolopito o le atamai - na ia tusia tele i mataupu o le globalization, anti-capitalism ma le Leftist politics mo uepisaite ma api talaaga mai le tele o atunuu. O ana tusi activist autu o Anti-capitalism mo Amata: Le Tupulaga Fou o Faiga Fa'asaolotoina (Buenos Aires, 2003) ma I tua atu o le Agavale Tuai: Ono Tala mo se Fa'a-Fa'a-Fa'atulafono Fou (Buenos Aires, 2007). O ana tusi a'oga autu e Euro-orientalism: Liberal Ideology ma le Ata o Rusia i Farani, c. 1740-1880 (Oxford, 2006) ma le Talafa'asolopito o le vasega fa'asalalauga argentina: apogeo y decadencia de una ilusión, 1919-2003 (Buenos Aires, 2009). 

Tuu se Tali faalēaogāina tali

lesitala

O tala fou uma mai le Z, sa'o i lau pusa meli.

lesitala

Auai i le Z Community - maua vala'aulia o mea na tupu, fa'asalalauga, o le Weekly Digest, ma avanoa e auai ai.

Alu i fafo le faʻamatalaga