O le faafitauli i le malosi o Amerika e le o Amerika. O le tele o setete ma punaoa ma avanoa o loʻo maua e le US semanu e sili atu le leaga. O le faafitauli e faapea o le tasi malo, e le mafai ona taofiofia e se isi, e mafai, pe a ia filifili, ona fuafua nei pe faapefea ona ola le lalolagi atoa. Mulimuli ane, sei vagana ua tatou taofia, o le a ia faaaogaina lenei mana. E oo mai i le taimi nei, ua na o le tofotofoina o ona maso fou.
O le palota a le peresetene i le tausaga a sau e ono taofia ai se fa'alavelave fa'afuase'i ma se isi malo, ae e itiiti lava se masalosalo i le lautele o le fa'anaunauta'iga a le malo o Amerika. I le taimi nei, ua amata ona faʻataunuʻuina se faʻalavelave faʻafuaseʻi ae atoatoa e faasaga i le faʻatonuga faʻavaomalo, faʻaleagaina pe faʻaleagaina faʻalapotopotoga atonu na taumafai e taofiofia. I luga o itulau nei i le lua vaiaso talu ai, na finau ai James Woolsey, o se tagata taʻutaʻua ma sa avea muamua ma faatonu o le CIA, mo se taua mo le tele o tausaga, "ia faalautele atu le faatemokalasi" i le lalolagi atoa o Arapi ma Muslim.1
O tamaloloa e mafaufau e pei o ia - ma e tele i Uosigitone - e le o ni sauʻai. O loʻo latou tali atu i avanoa o loʻo tuʻuina mai e le pule, e pei lava ona tali atu le au faipule a Peretania i le faʻaleagaina o setete e le o ni Europa ma le vaivai o latou tagata tauva. O le faamata’u a Amerika i le filemu ma le mautu o le lalolagi atoa e foliga mai e tumau pea, tusa lava pe manumalo Siaosi Bush i le isi palota pe leai. O le fesili taua pe faapefea ona tatou taofia.
O mea tau militeri, ioe, e leai se aoga. O se faʻatauvaʻa tau tamaoaiga, o le ituaiga o loʻo fautua mai e le toʻatele o tagata tetee o le taua ma Iraq, e le mafai lava ona sili atu nai lo le faʻatusa: US fefaʻatauaʻiga ua ulu atu i le tamaoaiga o le toetoe o isi malo uma i se tulaga e le mafai ai ona faʻaumatia ana oloa ma auaunaga o le a e to'ilalo a tatou lava.
Seia oo mai talu ai nei, a o sailia e le malo o Bush le faamaoniga faavaomalo mo lana taua faasolitulafono, e foliga mai o loo i ai ni avanoa mo le taofiofia e ala i faiga faa-malo. Ae o lea ua iloa nei e le manaʻomia Malo Aufaatasi: o le toʻatele o ana tagata palota o le a faʻamaonia ana gaioiga o le osofaʻiga pe leai foi se pule faʻa-malo. E na'o le tasi le auala e taofia ai le US o lo'o totoe. E mata'utia ma, afai e sa'o le fa'atinoina, e le mafai ona fa'afefe. E taoto i lima o tagata o Peretania.
Ana le seanoa se faaletonu tele o le tamaoaiga, o le a oo mai i le taimi nei, ua pa'u uma le tamaoaiga o Amerika. E le o se ato ato a Aferika i Sisifo, ae o le tele o pa'u ma aitalafu o lo'o fa'atupuina ona o lona fa'atauva'a, i so'o se faiga masani, e ta'u mai ai o se fa'alavelave matuia. E ola pea ona e le fa'aogaina faiga masani: o le vaega o totoe o le lalolagi ua tu'uina atu ia te ia se avanoa e le masani ai.
Toeitiiti atoa le 70% o tupe fa'aagaga a le lalolagi - o tupe o lo'o fa'aogaina e malo e fa'atupe ai fefa'ataua'iga fa'ava-o-malo ma puipuia ai i latou lava mai tagata fa'atauva'a tau tupe-e fa'atatau i tala Amerika. O le tala lea e faaaoga mo lea faamoemoe ona e fai lava si mautu, o loo gaosia e se atunuu e tele sona sao i fefaatauaiga a le lalolagi, ma o nisi o oloa aemaise o le suauu o loo i ai le igoa, o lona uiga e manaomia tupe e faatau ai.
E lelei tele le Iunaite Setete mai lenei faatulagaga. Ina ia maua tupe, e tatau i isi malo ona tuʻuina atu oloa ma auaunaga i le US. A fa'atauina oloa i tala, e le mana'omia e le US ona faia na o le lolomi o fasipepa lanu meamata e maua ai: e maua mai ai, e leai se totogi. A maua loa, e tatau ona toe teu fa'aagaga tupe a isi malo i le tamaoaiga o Amerika. O lenei tafega o tupe e fesoasoani i le US e faatupe ai le tele o faaletonu.2
Pau lava le fa'amata'u mata'utia i le malo fa'avaomalo o le tālā i le taimi nei o le euro. O le tausaga a sau, pe a maua e le Iuni a Europa ni sui fou e to'asefulu, o lana oloa fa'ale-lotoifale o le a tutusa ma le US, ma lona faitau aofa'i 60% sili atu. Afai o le euro e faʻaaogaina e sui uma o le iuni, lea e le afaina i se tasi o faʻalavelave faʻavae autu o loʻo aʻafia ai le tamaoaiga o Amerika, o le a amata ona foliga mai o se tupe e sili atu ona mautu ma sili atu ona manaia nai lo le tala. E na'o le tasi le isi atina'e o le a mana'omia e aveese ai le tala e avea ma tupe ta'uta'ua o le lalolagi: e mana'omia e malo ona amata fefa'ataua'iga suau'u i Euro.
Seia oo mai i le vaiaso talu ai, o lea ua amata ona tupu. Ia Novema 2000, na finau ai Saddam Hussein e faatau le suauu a Iraq i le euro.3 Ina ua siitia le tau o le euro, na siitia ai foi tupe maua a le atunuu. E pei ona fautua mai le tagata suesue o William Clark, o le taufaamatau tau tamaoaiga lea ua faatusaina i ai atonu o se tasi lea o mafuaaga na matua naunau ai le malo o Amerika e tuliesea Saddam.4 Ae atonu e le mafai ona tetee atu i le matautia sili atu.
I le tausaga na tea nei, na tuuina mai ai e Javad Yarjani, o se ofisa sinia i le OPEC, le kamupani gaosi suauu, ni mafuaaga taua e ono amata ai e ona sui ona faatau atu a latou faatoaga i le euros. o lo'o fa'aulufaleina mai le tele o suau'u ma penisini nai lo le US; e tele atu lana sao o fefa'ataua'iga i le lalolagi; ma o ana tala i fafo e sili atu ona paleni. O se tasi o mea taua, na ia fautua mai ai, e mafai ona avea ma le taliaina o le euro e le au gaosi suauu autu e lua a Europa: Nouei ma Peretania, o le Brent crude o se tasi o "faailoga" mo tau o suauu faavaomalo. “O le mea lea,” o le tala lea a Yarjani, “e faaosofia ai se malosi e sui ai le tau o le suauu i le Euro.”5
Afai e tupu lea tulaga, o le a le toe manaʻomia e atunuu o loʻo faʻaulufale mai suauʻu ni tupe faʻaagaga e faʻatau ai le suauʻu. O le manaʻoga mo le tala o le a pa'ū, ma o lona tau e ono faʻaitiitia. A'o pa'u le tala, o le a amata ona fa'aulu a latou tupe fa'aagaaga i tupe e sili atu le saogalemu, e pei o le euro ma atonu o le yen ma le yuan, ma fa'alavelave atili ai. O le tamaoaiga o Amerika, sosoo ai ma le malosi o le US, e mafai ona faʻamoemoe e faʻavaivai pe paʻu.
O le faʻamasinoga amiotonu a le lalolagi, lea ou te manatu ai o aʻu lava o se sui auai, e masani lava, e tetee i le ulufale atu i le euro, finau, saʻo, e faʻavavevave ai le faʻamalosia o le tamaoaiga ma le malosi faʻapolokiki, faʻaitiitia ai le malosi o tagata e faʻamalosia faiga faʻavae tupe ma faʻamataʻu ai galuega. i atunuu sili ona matitiva ma itulagi.7 O le tele o le gaioiga o le a maua mai le mafanafana mai le palota fou o manatu o loʻo fautua mai ai e toetoe lava 70% o tagata palota Peretania o loʻo tetee nei i le tupe e tasi,8 ma mai faʻamatalaga na tuʻuina mai e le Treasury i le vaiaso talu ai e ono mafai e Peretania ona auai. ua tolopo nei seia oo i le 2010.
Ae e foliga mai ia te aʻu o tau o le tuʻufaʻatasia ua na o se faʻaaliga fou o le feteʻenaʻi o le pule silisili ese. O setete laiti po o ituaiga e le auai, i le talafaasolopito atoa, na latou iloa e na o le pau lava le auala e puipuia ai i latou mai le faatoilaloina e malo mai fafo o le tuuina atu lea o lo latou tutoatasi ma lotogatasi e tau ma lo latou fili masani. Ina ia puipuia la tatou pule silisili ese - ma le isi vaega o le lalolagi - mai le US, e tatau ona tatou tuʻuina atu nisi o la tatou puleʻaga i Europa.
O loo i ai so tatou tiute tau amio e tetee atu ai i malosiaga tau atiae o le Iunaite Setete ua mautinoa lava. E le mafai ona tatou tetee i ai i se isi lava auala e tutusa lelei lava le manino. O i matou o loʻo popole i le malosi o Amerika e tatau ona lafoaʻia lo matou teteʻe i le euro.
mau:
1. James Woolsey, 8 Aperila 2003. Afio mai i le Taua Lona Fa a le Lalolagi. Le Leoleo.
2. Mo nisi talanoaga manaia o lenei lomiga, tagai Henry K Liu, 11 Aperila 2002. Ua tatau ona alu le pule a le US Dollar. Asia Times; Henry K.Liu, 23 Iulai 2002. Saina vs le Malo Tele. Asia Times; Romilly Greenhill ma Ann Pettifor, Aperila 2002. O le Iunaite Setete o se HIPC (Highly Debted Prosperous Country) – pe faapefea ona faatupeina e tagata matitiva le au maumea. Su'esu'ega Iupeli i le New Economics Foundation, Lonetona.
3. Faataitaiga Faisal Islam 23 Fepuari 2003 O afea tatou te faatauina ai le suauu ile euro? O le Tagata matau. 4. WR Clark, 2003 O Mafuaaga Moni Ae Le Tautalaina mo le Taua a Iraki: A Macroeconomic and Geostrategic Analysis of the Unspoken Truth. http://www.evworld.com
5. Javad Yarjani, Faauluuluga o le Matagaluega Su'esu'e Maketi Suauu, OPEC, 14 Aperila 2002. Le Filifiliga o Tupe mo le Fa'atatau o le Suau'u Pili. Lauga na faia i Oviedo i Sepania. http://www.opec.org/NewsInfo/Speeches/sp2002/spAraqueSpainApr14.htm
6. ibid
7. O nei finauga o lo'o tu'uina atu i se faiga fa'apuupuu ma fa'amalosi i James Robertson, 2002. Fa'asaga i luma ma le Euro MA le Pauna. Suesuega Suesuega Numera 17, le Economic Research Council, Lonetona.
8. Eg The Economist, Aperila 19th-25th 2003.