Egiptovskega predsednika Mohameda Mursija so v sredo strmoglavili milijoni protestnikov in egiptovske oborožene sile, kar mnogi imenujejo "ponovni zagon" egiptovske revolucije leta 2011.
Sredi množičnih protestov in praznovanj po vsej državi je danes zvečer vrhovni egiptovski vojaški general sporočil, da je bila ustava suspendirana in da bo vodja vrhovnega ustavnega sodišča deloval kot začasni predsednik do predčasnih volitev.
Mednarodna skupnost in mediji so zdaj razdeljeni glede tega, ali Morsijeva odstavitev pomeni vojsko državni udar. V skladu z mednarodnim pravom ZDA pomoči ni mogoče dati nobeni državi, v kateri je bil odstavljen demokratično izvoljeni predsednik, kar pomeni, da bi Egipt lahko izgubil 1.3 milijarde dolarjev tuje pomoči.
Kljub temu so se protesti proti Morsiju in njegovi politični stranki Muslimanska bratovščina v zadnjem tednu hitro okrepili. Milijoni ljudi so se v nedeljo mobilizirali in zasedli trge po vsej državi, zaradi česar so oborožene sile Morsiju postavile 48-urni ultimat, naj zapusti položaj. V prizidku humorju egipčanskega gibanja so nekateri aktivisti ustvarili "Adijo Morsi" countdown ticker, drugi aktivist pa je ustvaril a znak QR kode ki poziva k Morsijevemu odhodu v 14 različnih jezikih.
Sedanje opozicijsko gibanje se je začelo z množično kampanjo, imenovano Tamarod, kar v arabščini pomeni upornik. Udeleženci gibanja, ustanovljenega konec aprila, so mesece zbirali podpise za peticijo, ki je obsojala pomanjkanje fizične in ekonomske varnosti, odkar je Morsi prevzel položaj. Aktivisti so povedali, da so zbirali z uporabo družbenih medijev in prijav za blokiranje prometa več kot 22 milijonov podpisov od tega tedna, polna četrtina prebivalstva Egipta.
Prihodnja vloga vojske – ki je vladala državi v drugi polovici 20. stoletja – bo glavni dejavnik pri določanju izida dogodkov tega tedna. Trenutno se zdi, da imajo oborožene sile in opozicijska gibanja zavezništvo, ki ga je morda spodbudil strah pred tem, da bo Egipt zašel v nasilne razmere, podobne Siriji. V ponedeljek je tiskovni predstavnik gibanja Tamarod podprl 48-urni ultimat vojske z besedami, da "vojska, ki se odziva na zahteve ljudstva, krona naše gibanje." Tiskovni predstavnik je v sredo zavrnil zamisel o vojaškem udaru in ga namesto tega označil za a "ljudski udar".
Čeprav se ideja o »ljudskem državnem udaru« zdi protislovna, ni nemogoča. V eseju iz leta 2012 v Harvard International Law Journal, profesor prava Ozan Varol zagovarja potencial »demokratične državni udar” — v bistvu preobrat, ki spada v okvire demokracije in ne zunaj nje. Po Varolu je sedem odločilnih dejavniki:
»Vojaški udar je uprizorjen proti avtoritarnemu ali totalitarnemu režimu; vojska se odzove na javno nasprotovanje temu režimu; avtoritarni ali totalitarni voditelj noče odstopiti kot odziv na javno nasprotovanje; državni udar izvede vojska, ki je zelo spoštovana v državi, običajno zaradi obveznega vpoklica; vojska izvede državni udar za strmoglavljenje avtoritarnega ali totalitarnega režima; vojska omogoča svobodne in poštene volitve v kratkem času; državni udar pa se konča s prenosom oblasti na demokratično izvoljene voditelje.«
Zanimivo, eden od demokratičnih državni udar Varol je izpostavil egiptovsko revolucijo leta 2011.
Ali bi se dogodki tega tedna v Egiptu šteli za demokratične državni udar odvisno od tega, kdaj bo vojska izvedla obljubljene volitve in prenesla oblast na izvoljene voditelje, pa tudi od tega, ali kdo meni, da je Morsijevo predsedovanje »avtoritarni ali totalitarni režim«. Po revoluciji leta 2011 je vojska imela nadzor nad državo veliko dlje, kot so si mnogi Egipčani želeli, družbene medije pa že polnijo izjave aktivistov, ki zavračajo možnost trajne vojaške vladavine. Kot je na Facebooku zapisala egiptovska aktivistka Mayssa Sultan:
»Ne zanima nas vrnitev k vojaški vladavini [Ne bomo] znova zavedeni v praznovanje na ulicah, dokler ne bomo vzpostavili civilnega predsedniškega sveta, novega načrta za razvoj poštenega in odprtega dialoga, ki ustvarja ustavo, ki je samo, vključuje vse člane in segmente družbe ter proces prehoda na sistem vladanja, ki smo si ga najprej želeli. To je priložnost, da podoživimo 11. februar 2011, ko smo praznovali, odšli domov in čakali, da se zgodi pravica.”
Odkar je pred 13 meseci nastopil položaj, je Mursijev predsedniški mandat prepreden z gospodarskimi, političnimi, socialnimi in verskimi težavami. Ko so cene hrane rasle in je pomanjkanje plina postalo nekaj običajnega, je Morsi padel na udaru intenzivna kritika ker je razveljavil ustavne amandmaje in si skušal dati pravico zakonodajati brez sodnega nadzora. Prav tako je začel napadati in zapirati komike in novinarje. Vendar pa je prelomna točka – vsaj v Morsijevem odnosu do vojske – morda nastopila prejšnji mesec, ko je udeležil shoda z islamskimi radikalci pozivajo k »sveti vojni« v Siriji.
Te kritike so sprožile aktualne proteste, ki jih mnogi napovedujejo kot nadaljevanje upora arabske pomladi. Vendar pa mobilizacije tega tedna vse pogosteje kažejo nekatere enake izzive kot pred dvema letoma – zlasti glede spolnega nasilja v zasedenih prostorih. Po podatkih skupine Operation Anti-Sexual Harassment/Assault je bilo samo med protesti 50. junija skoraj 30 spolnih zlorab. Po mnenju mnogih aktivistov Muslimanska bratovščina uporablja spolne napade in posilstva, da bi spodkopala proteste in odvrnila ženske od sodelovanja. Toda aktivisti tudi trdijo, da spolno nasilje izvira iz samega gibanja. Kot en egipčanski aktivist pojasnili na Facebooku:
»Ko so se napadi zgodili lanskega 25. januarja, je potekala kampanja civilnih, levičarskih in nacionalističnih strank skupaj z mediji, ki so kričali, da želijo Muslimanski bratje terorizirati ženske in uporabljajo taktiko starega režima s strani organiziranih drhal. To je bil konec. Mnogi smo 'našemu taboru' poskušali razložiti, da je problem večji od organiziranih drhal in da je nadlegovanje povsod pogost vsakdanji pojav; da vsakdanji časopisi objavljajo novice o posilstvih; in da se to dogaja celo med pojedinami. Vsi so z nami ravnali, kot da smo jezni.«
Kljub temu so se protestniki nekaj naučili iz mobilizacij arabske pomladi in aktivistične skupine, kot je Tahrir Bodyguards, so že organizirane in si prizadevajo boj proti spolnemu nadlegovanju in nasilju v množičnih mobilizacijah.
Razen naraščajočega problema spolnega nasilja in peščice spopadov med aktivisti za in proti Morsiju je bil prehod večinoma nenasilen. Danes pa je vojska poslala oklepna vozila na prizorišča promorsijevih shodov, izdala naloge za aretacijo 300 članov Muslimanske bratovščine in menda namerava očistiti ta zbiranja. Celo varnostne sile vdrl v egiptovski servis Al Jazeere (Al Jazeera Misr), pridržanje članov osebja in ustavitev prenosa s promorsijevega zborovanja.
Takšna dejanja poudarjajo negotovo in potencialno problematično vlogo vojske v prihodnjih dneh. Za razliko od drugih držav, Egiptovska vojska ima delež skoraj vse industrije v državi, kar odpira dodatna vprašanja glede motivacije institucije za sodelovanje.
Kljub tem odprtim vprašanjem mnogi slavijo dogodke kot dokaz, da je arabski pomladi uspelo radikalizirati egipčansko družbo in prebivalstvu ponovno vliti protestni duh.
"Mislili so, da je dovolj dobro," je v sredo zapisala Mayssa Sultan. "Rekli smo, ne, hočemo vse."
ZNetwork se financira izključno z velikodušnostjo svojih bralcev.
Donate