Vprašanja, ki jih morate zastaviti predsedniku Obami, ko boste naslednjič (tudi zadnjič), ko boste povabljeni na eno od njegovih tiskovnih konferenc:
Kaj je za vas najpomembnejše – uničenje ISIS-a, strmoglavljenje sirskega predsednika Asada ali nabiranje točk proti Rusiji?
Ali menite, da bi, če bi Američanom poudarili, da je Asad naredil veliko več za pomoč in reševanje kristjanov v konfliktih na Bližnjem vzhodu kot kateri koli drug območni voditelj, to zmanjšalo sovražnost, ki jo javnost in mediji Združenih držav čutijo do njega? Ali pa delite mnenje tiskovnega predstavnika State Departmenta, ki je septembra izjavil, da je "Asadov režim odkrito korenina vsega zla"?
Zakaj ZDA ohranjajo hromeče finančne sankcije in prepoved vojaške pomoči Siriji, Kubi, Iranu in drugim državam, Savdski Arabiji pa ne?
Kaj mora Savdska Arabija storiti, da izgubi močno ameriško podporo? Povečati mučenje, obglavitve, amputacije, bičanje, kamenjanje, kaznovanje za bogokletje in odpadništvo ali prisilne poroke in drugo zatiranje žensk in deklet? Povečati svojo finančno podporo ISIS-u in drugim džihadističnim skupinam? Priznati svojo vlogo v 9-11? Napasti Izrael?
Kaj vas bolj moti: Savdsko bombardiranje prebivalcev Jemna ali sirsko bombardiranje prebivalcev Sirije?
Ali dejstvo, da ISIS nikoli ne napade Izraela, sproža kakšno vprašanje?
Ali vas skrbi, da se zdi, da je Turčija bolj namenjena napadu na Kurde in Ruse kot napadu na ISIS? In nudi zdravstveno oskrbo ranjenim vojakom ISIS? Ali da ISIS prodaja svojo nafto na turškem ozemlju? Ali da je Turčija, članica Nata, varno zatočišče za teroriste iz Libije, Čečenije, Katarja in drugod? Ali da je lani podpredsednik Biden izjavil, da režim turškega predsednika Erdogana podpira ISIS s »stotinami milijonov dolarjev in tisočimi tonami orožja«?
Če NATO nikoli ne bi obstajal, kakšen argument bi lahko danes navedli v prid ustanovitvi takšne institucije? Razen tega, da je – kot bi rekli nekateri – zelo koristen služabnik zunanje politike ZDA in ameriškim proizvajalcem orožja zagotavljal trilijone dolarjev zajamčene prodaje.
Ali Združene države nameravajo objaviti katerega od svojih domnevnih dokazov, da bi podprle svoje ponavljajoče se trditve o sirskem bombardiranju in kemični vojni proti sirskemu ljudstvu? Radi jasne fotografije ali videoposnetke vseprisotnih ameriških satelitskih kamer? Ali kakšen drug verodostojen dokaz?
Ali Združene države nameravajo objaviti katerega od svojih domnevnih dokazov, da bi podprle svoje ponavljajoče se trditve o ruski invaziji na Ukrajino v zadnjem letu? Radi jasne fotografije ali videoposnetke vseprisotnih ameriških satelitskih kamer? Ali kakšen drug verodostojen dokaz?
Ali številne povezave med ukrajinsko vlado in neonacisti kakor koli vplivajo na ameriško podporo Ukrajini?
Kaj mislite, kakšen bi bil izid druge svetovne vojne, če bi Združene države nasprotovale sovjetskemu vstopu v vojno, ker »Stalin mora oditi«?
Bi raje, da Rusija v Siriji sploh ne bi imela vojaške vloge?
Ali lahko uprava osebno predstavi nekaj »zmernikov« iz sirske opozicije, o katerih smo že toliko slišali, in dovoli medijem, da z njimi intervjuvajo?
Ali ste razmišljali o tem, da bi izpolnili svojo obljubo "Brez škornjev na tleh v Siriji" tako, da bi od vseh ameriških vojakov zahtevali, da nosijo športne copate?
Ne povej moji mami, da delam na zunanjem ministrstvu. Misli, da igram klavir v kurilnici.
Odlomki dnevnega novinarskega brifinga State Departmenta, 24. novembra 2015, po turški sestrelitvi ruskega letala, ki ga je vodil Mark Toner, namestnik tiskovnega predstavnika:
VPRAŠANJE: Predsednik Obama je dejal, da bo v naslednjih dneh dosegel predsednika Erdogana.
GOSPOD TONER: Ja.
VPRAŠANJE: Nisem omenil Putina. To vas resnično postavlja na stran Turčije, kajne?
........................
VPRAŠANJE: Pravite, da ima Turčija pravico do obrambe; Predsednik Obama je rekel isto. O kakšni obrambi govoriš? Ali kdo misli, da bo Rusija napadla Turčijo?
GOSPOD TONER: Še enkrat, mislim, to je –
VPRAŠANJE: Se vam zdi?
GOSPOD TONER: Poglejte, tega dogodka ne želim razčlenjevati. Zelo jasno sem rekel, da še ne poznamo vseh dejstev, zato bi bilo zame kategorično govoriti o tem, kar se je zgodilo, – odkrito povedano, neodgovorno.
........................
VPRAŠANJE: Tudi če sprejmete turško različico, da je letalo potovalo 1.3 milje znotraj Turčije in za 17 sekund kršilo njen zračni prostor – to je po mnenju Turčije –, ali menite, da je bila sestrelitev letala prava stvar?
GOSPOD TONER: Še enkrat, na tej točki vam ne bom dal naše ocene. Dejstva še zbiramo.
........................
VPRAŠANJE: Leta 2012 je Sirija sestrelila turško letalo, ki naj bi zalutalo na njeno ozemlje. Premier Erdogan je nato dejal: "Kratkoročna kršitev meje nikoli ne more biti izgovor za napad." Medtem je Nato obsodil sirijski napad in močno podporo Turčiji. Ali vidite nedoslednost odziva Nata glede tega?
GOSPOD TONER: Glede tega, kaj je predsednik Erdogan morda rekel po tem incidentu, bi vas napotil nanj.
........................
VPRAŠANJE: Turkomanske sile v Siriji so povedale, da so ubile dva ruska pilota, ko sta se spuščala s padali.
GOSPOD TONER: Ja.
VPRAŠANJE: Turkomanske sile podpira Turčija in se borijo proti sirski vladi, tam so del uporniških sil. Ali menite, da so ti uporniki zmerna sila v Siriji?
........................
VPRAŠANJE: Poskušam – mislim, ali menite, da se ima vsak pravico braniti?
GOSPOD TONER: Zelo jasno smo povedali, da se imajo ljudje pravico braniti.
VPRAŠANJE: Kajne? Vključno z Asadovim režimom?
GOSPOD TONER: Ne. (1)
Je to terorizem ali vera? Je vprašanje pomembno?
Od zgodnjih dni ameriške vojne proti terorizmu in celo pred tem sem zagovarjal videnje teroristov kot več kot le brezumnih, zlobnih norcev z drugega planeta. Nisem verjel, da jih je motiviralo sovraštvo ali zavist do ameriške svobode ali demokracije ali do ameriškega bogastva, sekularne vlade ali kulture, čeprav je George W. Bush močno želel, da verjamemo v to. Trdil sem, da so teroriste gnala desetletja strašnih stvari, ki jih je ameriška zunanja politika storila njihovim domovinam. O tem, kar sem napisal, ne bi smelo biti nobenega dvoma, saj obstajajo številni primeri teroristov na Bližnjem vzhodu, ki izrecno navajajo ameriško politiko kot glavno motivacijo za svojimi dejanji. In povsod po svetu je delovalo enako. V obdobju od petdesetih do osemdesetih let prejšnjega stoletja je v Latinski Ameriki kot odgovor na dolg niz nezaslišanih intervencij Washingtona prišlo do neštetih terorističnih dejanj proti ameriškim diplomatskim in vojaškim ciljem ter pisarnam ameriških korporacij. 1950. september je bil globalizirana različica katastrofe na srednji šoli Columbine. Ko boste ljudi ustrahovali dovolj dolgo, bodo udarili nazaj.
Leta 2006 je Osama bin Laden dobil navdih, da je Američanom rekel, naj preberejo mojo knjigo Rogue State, ker je vsebovala naslednje in druge podobne moje misli: »Če bi bil jaz predsednik, bi lahko v nekaj dneh ustavil teroristične napade na ZDA. Za stalno. Najprej bi se – zelo javno in zelo iskreno – opravičil vsem vdovam in sirotam, obubožanim in mučenim ter vsem milijonom drugih žrtev ameriškega imperializma.«
Ali to pomeni, da podpiram ISIS?
Absolutno ne. Mislim, da so ena najbolj gnusnih zbirk domnevnih ljudi v vsej zgodovini. Vendar sem presenečen, kako pogosto tisti, ki so zelo kritični do njih in podpirajo gibanje za njihov poraz, zelo neradi obsojajo ISIS kot religiozno sila; to bi bilo očitno politično nekorektno. Kmalu po strašnih dogodkih 13. novembra v Parizu sem gledal francosko televizijsko postajo v angleškem jeziku. France 24, ki je predstavil okroglo mizo o dogajanju v Parizu med štirimi ali petimi francoskimi intelektualnimi vrstami. Nobeden od njih ni izrazil negativne besede o islamu; vse je bila sociologija, politika, ekonomija, psihologija, zgodovina, zatiranje Zahoda itd., itd. Ali ni nobeden od njih nikoli slišal katerega od storilcev ali njihovih podpornikov vzklikati "Allahu Akbar"?
Nato sem prebral podrobno recenzijo članka Thomasa Pikettyja, francoskega avtorja zelo hvaljenega 700 strani dolgega opusa Kapital v enaindvajsetem stoletju, mednarodna uspešnica lanskega leta. Glede na pregled v Le MondePiketty je dejal, da je neenakost glavno gonilo terorizma na Bližnjem vzhodu, vključno z napadi v Parizu, in da so za to neenakost v veliki meri krivi zahodni narodi. Trdi, da se je proti terorizmu, ki temelji na neenakosti, najbolje boriti gospodarsko. Niti besede o Mohamedu v 7. stoletju, šeriatskem pravu v 21. stoletju ali karkoli vmes. (2)
Nasprotno pa se nato obrnemo na intervju z Mizanurjem Rahmanom, enim najbolj znanih promotorjev Islamske države na družbenih omrežjih, za katerega Velika Britanija in ZDA menijo, da novači ISIS. Britanske oblasti pozorno spremljajo njegovo gibanje in so mu vzele potni list. Nosi elektronsko zapestnico za gleženj, ki jo je določilo sodišče.
Rahman je znan po svojih tisočih tvitih in objavah na Facebooku ter gorečih predavanjih na YouTubu, namenjenih navdihovanju ranljivih mladih ljudi. Odkrito se zavzema za svetovni kalifat, domovino, v kateri vlada islamsko šeriatsko pravo, za katerega pravi, da je politični, pravni in ekonomski sistem boljši od demokracije. Črna zastava Islamske države bo nekega dne plapolala nad Belo hišo, vztraja in dodaja, da bodo militanti verjetno osvojili Washington z vojaško silo, a pozorno pazi na svoje besede, da ga ne obtožijo zagovarjanja nasilja. Kljub temu trdi, da koncept širjenja islama s silo ni nič manj časten kot napad zahodnih držav na Irak ali Afganistan za širjenje demokracije. [Sprašujem se, ali res verjame, da ima zahodna zunanja politika kaj opraviti s širjenjem demokracije.]
Rahman je prejšnji mesec napade Islamske države v Parizu označil za "neizogibno posledico" francoskega sodelovanja v koalicijskih zračnih napadih na skrajneže. de facto glavno mesto Raqqa v Siriji. "Mislim, da ne bi smel biti nihče presenečen nad tem, kar se je zgodilo," je dejal. »V vojni ljudje bombardirajo drug drugega. Mislim, da je to priložnost za Francoze, da sočustvujejo z ljudmi v Raqqi, ki trpijo zelo podoben vpliv, kadar koli jih zadenejo francoski zračni napadi – civilne žrtve, šok, stres. Jeza, ki jo verjetno trenutno čutijo do Islamske države, je enaka jezi, kot jo ljudje v Iraku in Siriji čutijo do Francije.«
Trdi, da za Islamsko državo ni nič hujšega, če obglavi ameriške novinarje, kot če ZDA ubijejo muslimanske civiliste v napadih z droni. »Spodbujam šeriatsko pravo, ker mislim, da je najboljše,« je v intervjuju za londonsko kavarno dejal Rahman, nekdanji računovodja in spletni oblikovalec. "Mislim, da je boljše od tega, kar imamo, in kaj je narobe s tem?" [Nič, razen če uživate v glasbi, seksu in alkoholu in se vam molitev petkrat na dan zdi zelo zatirajoča.)
Avgusta je bil Rahman v Veliki Britaniji obtožen "vabljenja podpore" Islamski državi in mu grozi do 10 let zapora, če bo obsojen. Na prostosti je pod varščino pod strogimi pogoji, vključno z zapestnico na gležnju.
Rahman je obtožbe proti njemu označil za smešne in preganjanje proti muslimanom. Dejal je, da ni naredil nič drugega kot pridiganje vrlin islama in da nikoli ni nikogar posebej novačil, da bi se pridružil Islamski državi, ali nikogar pozival k nasilju.
»Islam je več kot le knjiga s staro zgodbo. To je pravzaprav koda za življenje,« je dejal in dodal, da je islam načrt za vse, od osebne higiene do mednarodnih odnosov. "Ne gre samo za srednjeveška tarnanja."
Rahmanova prva aretacija je bila februarja 2002, ko je bil kaznovan s 50 funti zaradi ponarejanja plakatov pop skupine, na katerih so nastopale pomanjkljivo oblečene ženske, kar se mu je zdelo nespodobno. [Ampak ni nespodobno prisiliti ženske, da hodijo naokoli popolnoma pokrite od glave do pet, le z vidnimi očmi? In katera ženska na celem svetu bi se tako oblekla brez velikega pritiska družbe, v kateri prevladujejo moški?]
Peter Neumann, vodja Mednarodnega centra za preučevanje radikalizacije na King's College v Londonu, je izjavil, da je Rahman spreten pri prepričevanju muslimanov, da je njihova verska obveznost, da prisežejo zvestobo voditelju Islamske države, in trdil, da Bog želi, da je svet združen pod kalifata, ne da bi jih kdaj odkrito pozval, naj se preselijo v Sirijo ali Irak. [Moramo se vprašati, kako Rahman ve, kaj hoče Bog? Po vsem svetu je nešteto posameznikov zaprtih v ustanove zaradi izvajanja nasilja, ki je, kot so vztrajali, odgovor na to, da se Bog pogovarja z njimi.] (3)
Par v Kaliforniji … Edina razlaga, ki jo moj ubogi poganski um lahko ponudi za njuno neizrekljivo obnašanje, je »mučeništvo«. Vedeli so, da se bo njihovo dejanje po vsej verjetnosti končalo z njihovo smrtjo, in verjeli so, kar so jih učili – oh, tako globoko učili v Kuranu in jim vbili v glavo drugje, kot lahko le religija – da so za mučenike nebeške nagrade v posmrtno življenje … za vedno.
»Z religijo ali brez nje bodo dobri ljudje delali dobre stvari, slabi pa slabe stvari. Toda da bi dobri ljudje delali slabe stvari, je za to potrebna vera.« Steven Weinberg, Nobelov nagrajenec za fiziko.
Opombe
- Dnevni tiskovni briefing Ministrstva za zunanje zadeve ZDANovember 24, 2015
- Washington Post, 1. december 2015, str.A11
- Washington PostNovember 23, 2015
ZNetwork se financira izključno z velikodušnostjo svojih bralcev.
Donate