Medtem ko sta bila oba kandidata v nedavnem volilnem obdobju zaposlena s pripovedovanjem volivcem o svojih izmišljenih gospodarskih programih, so pravi gospodarski program, ki bo nastal po volitvah, oblikovale in razpravljale elite obeh strank in njuni korporativni dobrotniki. Vodje in izvršni direktorji multinacionalk in drugih velikih korporacij so v zakulisju več mesecev pred volitvami razvijali svoja priporočila. Ko se je bližal dan volitev, je njihov glas postajal vse glasnejši, nato pa so ga v tednu po državnih volitvah prenesli po medijih. Wall St. Journal, New York Times, Barron's in vsi drugi prokorporacijski mediji so dali prednost, saj so resnični oblikovalci politik po volitvah prevzemali vse večji nadzor nad političnim programom.
Pred dvema letoma, skoraj na ta datum, je Simpson-Bowlesova komisija, ki jo je imenoval Obama, objavila svoje poročilo, v katerem poziva k zmanjšanju primanjkljaja za 4 bilijone dolarjev. Vmesne volitve leta 2010 so zmotile in odložile njihovo izvedbo, saj je desnica v nacionalno politično enačbo vnesla svoje predloge "vse ali nič". Naslednje leto bo prineslo postopno zmanjševanje primanjkljaja, vrhunec pa bo avgusta 2011 v dogovoru o "debaklu zgornje meje dolga", za katerega so radikalci v predstavniškem domu dobili 2.2 bilijona dolarjev vseh rezov porabe, Obama in demokrati pa so se odrekli vsem svojim primarnim predlogom v zameno zgolj za dogovor o nič več pretresanja zgornje meje dolga šele po volitvah leta 2012. Kot del avgustovskega dogovora o zgornji meji dolga je bil ustanovljen zloglasni 'Superkomitet', ki je bil pooblaščen, da zagotovi svojo različico zmanjšanja primanjkljaja za dodatnih 1.5 bilijona dolarjev do konca leta 2011. Vse to je bilo pred letom dni, novembra 2011. Toda kot ponovno izvoljen prvi« politiki, kakršni so, so se politiki obeh strank v predstavniškem domu superkomiteja in senatu strinjali, da bodo še eno leto »brcnili pločevinko po cesti«. Ameriško gospodarstvo je še eno leto, 2011–12, okrevalo v stranski smeri. Potem nedavne državne volitve. Volilno obdobje fantazijskih ekonomskih predlogov obeh kandidatov. In zdaj ponoven pojav pravega gospodarskega programa, ki ga mediji imenujejo "fiskalni prepad".
Napoved #1: Za razliko od novembra 2010 in spet novembra 2011 bo tokrat dogovor sklenjen v naslednjih 90 dneh med Obamovo administracijo in republikansko domnevno predstavniško hišo ZDA, teapublicans in vsemi.
Zakaj torej tokrat? Temeljni razlog je, da se je Corporate America glede primanjkljaja trdno povezala z Obamovo administracijo. Skupaj bodo izsilili potrebne glasove ameriškega predstavniškega doma za sklenitev dogovora. Toda še bolj temeljno vprašanje ostaja. Zakaj so izvršni direktorji podjetij tokrat trdno na krovu in na strani Obame? Kot je zapisal ta pisec, ko je Supercommittee pred enim letom zavrgel pločevinko, "to je znižanje davkov, neumno". Izvršni direktorji podjetij blokirajo Obamo, ker bo sestavni del prihajajočega dogovora o "fiskalnem prepadu" vključeval večje znižanje davkov za velike korporacije.
Že nekaj časa je Obama jasno povedal, da predlaga znižanje najvišje stopnje davka na pravne osebe s sedanjih 35 % na 28 %. Njegovo stališče do tega vprašanja je bilo tako rekoč enako Romneyjevemu med volilno kampanjo. Obamova stališča o večji izdatnosti za korporativno Ameriko vključujejo tudi velike spremembe davka na dobiček v tujini. Mediji pa niso poudarjali teh dolgotrajnih Obamovih stališč, ampak so raje govorili o simboličnih zapiranjih davčnih vrzeli, kot sta davek naftnih družb in uporaba reaktivnih letal. Toda to je vse odvračanje od resničnega vprašanja nadaljnjih velikih znižanj davkov od dohodkov pravnih oseb, ki prihajajo, zlasti za Fortune 500 največjih podjetij in multinacionalnih korporacij.
Opozoriti je treba, da bodo te dodatne davčne olajšave za pravne osebe prišle kljub temu, da korporacije zdaj plačujejo najnižje efektivne davčne stopnje v več kot četrt stoletja. Davki od dohodkov pravnih oseb kot odstotek dobička podjetij so v zadnjih dveh letih v povprečju znašali okoli 12.4 % dobička. To je v primerjavi z letnim povprečjem davka na dobiček kot odstotka dobička od leta 1989 do 2007, ki je znašal 24.7 %. Poleg tega imajo velike korporacije trenutno več kot 2.5 bilijona dolarjev gotovine, multinacionalke pa več kot 1 bilijon dolarjev. Kako je z vsem tem presežkom denarja in rekordno nizko obdavčitvijo kot odstotek dobička upravičeno še več znižanj davkov? Niso, a bodo del prihajajočega dogovora – in to je temeljni razlog, zakaj Corporate America blokira Obamo in bosta skupaj sklenila dogovor z zdaj kritiziranimi radikalci iz predstavniškega doma ZDA.
Sledijo dodatne napovedi v zvezi s prihajajočim dogovorom o fiskalnem prepadu – tj. izraz, ki bo kmalu postal jasen, v resnici pomeni 'strogo v ameriškem slogu':
Napoved #2: Prihajajoči dogovor bo vključeval večje reze v Medicare, Medicaid, socialni varnosti, izobraževanju, veterinarskih ugodnostih, poštnih storitvah in programih socialne varnosti, kot so zavarovanje za primer brezposelnosti in boni za hrano, kot je bilo doslej javno navedeno.
Poleti 2011, ko je Obama poskušal skleniti 'veliko kupčijo' z vodjo predstavniškega doma Boehnerjem, je ponudil zmanjšanje za 700 milijard dolarjev v vsakem, Medicare-Medicaid, in nekaj sto milijard več v socialni varnosti in drugih programih. Ko je posel julija 2011 propadel, je tisk hitro opustil sklicevanje na predlagana zmanjšanja. V televizijski oddaji Meet the Press NBC novembra 2012 je urednik Washington Posta Bob Woodward objavil, da je pridobil obvestilo s prvotno ponudbo Obame Boehnerju za takšno zmanjšanje. Vendar se je Woodward v enem pogledu motil. To ni bila nobena skrivnost, niti leta 2011. Elementi dogovora so bili takrat razkriti julija 2011 v tisku in so bili povzeti v knjigi tega pisca, objavljeni aprila 2012, »Obamovo gospodarstvo«, poglavje 7, za tiste, ki jih zanima.
Kakšno konkretno obliko bodo torej imeli rezi socialnih izdatkov v prihajajočem "dogovoru"? Ugodnosti Medicare se ne bodo zmanjšale, vendar se bodo stroški iz lastnega žepa za dela B (zdravniške storitve) in D (zdravila) znatno povečali. Obama se bo strinjal, da državam delno prepusti odločanje o porabi Medicaida. Prejemki socialne varnosti se bodo zmanjšali z znižanjem formule življenjskih stroškov, postopnim zvišanjem upokojitvene starosti na 69 let in z znižanjem upravičenosti do invalidnosti iz socialne varnosti in s tem plačil nadomestil.
Napoved #3: Davčna osnova se bo "razširila". Ta kodirana besedna zveza pomeni zmanjšanje določb, kot so hipotekarni odbitek in druge izjeme ter razčlenjeni odbitki. Znižanje davka na izplačane plače bo skoraj zagotovo odpravljeno. Skratka, srednji razred bo tako očitno plačeval več. Najvišja stopnja dohodnine se bo dvignila na 39.6 %, toda tudi prag, z Obamove obljube 250 $ na 500,000 $ ali celo 1 milijon $. Zvišale se bodo tudi druge določbe o dohodnini za višje dohodkovne skupine, vendar počasi v naslednjih desetletjih.
Napoved #4: Zmanjšanje izdatkov za obrambo, ki ga nakazuje sekvestrirani sporazum iz avgusta 2011 – okoli 500 milijard dolarjev naj bi začelo veljati januarja 2013 – bo začasno ustavljeno.. Če so bralci pozorno poslušali Obamo med razpravami, je jasno nakazal, da je zmanjšanje v obrambi za 500 milijard dolarjev "predlog kongresa, ne moj". Tako bo zmanjšanje izdatkov za obrambo manj kot polovično od prej načrtovanega, kar bo večinoma uresničeno z umikom vojakov iz Afganistana, znižanjem prejemkov za veterane in opuščanjem programov nakupa stare opreme.
Napoved #5: 'Mešanica' znižanja porabe in zvišanja davkov ne bo manjša od 6 proti 1—tj. za vsak dolar zvišanja davkov bo 6 $ znižanja porabe. Tudi tokrat zgodovina najbolje kaže na bodoča stališča strank. Junija 2011 je podpredsednik Biden Boehnerju ponudil 'mešanico' 87-odstotnega zmanjšanja porabe in simboličnih 13-odstotnega zneska pri zapiranju davčnih vrzeli. Obama naj bi Boehnerju ponudil enako. Simpson-Bowles je zahteval 4 proti 1. Končni rezultat bo nekje vmes.
Napoved #6: Znižanje primanjkljaja bo v veliki meri „preostalo“, začelo veljati leta 2014 ali celo z začetkom leta 2015 in se nato vsako leto povečevalo. Politiki se bodo tako izognili enakim letnim rezom iz strahu, da je ameriško gospodarstvo še vedno krhko in možnost recesije v letu 2013 še vedno obstaja. Ameriško gospodarstvo raste po 1.7-odstotni letni stopnji, nekoliko višje v 3rd četrtletju 2012, v tekočem četrtem četrtletju pa bo zrasel nekoliko manj kot v tretjem. Kakršen koli že bo končni „dogovor“ o fiskalnem prepadu, to v nobenem smislu ne bo spodbujevalni program, temveč varčevalni program. Sprva 'austerity-lite', nato pa v naslednjih letih še bolj strogo. Edino vprašanje je, kako strogo in koliko strogosti 'spredaj' v primerjavi z zadnjim nalaganjem. 'Nakladanje' bo čez nekaj let.
Napoved #7: Obstajajo trije scenariji: delni dogovor pred koncem leta 2012, da se prilagodi potrebi po ponovnem zvišanju zgornje meje dolga pred koncem leta, čemur sledi še en večji dogovor v 90 dneh. Možno je, da bo do februarja sklenjen eno-dveletni dogovor za obdobje 2013–14, čemur bo sledil večji dogovor, ki se bo osredotočal na večje spremembe v davčnem zakoniku ZDA v zameno za večje reze v socialni varnosti, Medicare, Medicaid dolgoročno v naslednjih dveh letih. desetletja. Druga možnost je, da se scenarija 2 in 3 združita.
V vsakem primeru bo končni posel sklenjen v 90 dneh. Zaznamovali ga bodo velika znižanja davkov na pravne osebe, višji davki na osebni dohodek, vključno z davki na srednji razred, konec davka na izplačane plače, večja znižanja od napovedanih za ugodnosti Medicare-Medicaid-Social Security-Vets-Unempolyment in Food Stamp itd. Mešanica bo močno obremenjena z zmanjševanjem izdatkov, razen izdatkov za obrambo, večina vpliva pa bo po letu 2013.
Učinek na ameriško gospodarstvo se ne bo izkazal za pozitivnega, ne glede na to, ali bo spredaj ali zadaj, v času, ko bo gospodarstvo v letu 2013 kazalo nadaljnje znake slabitve, in ko se svetovno gospodarstvo še naprej upočasnjuje in recesije v Evropi, na Japonskem, drugod pa se še poglabljajo.
Jack Rasmus je avtor knjige 'Obamino gospodarstvo: Okrevanje za maloštevilne', april 2012. Vodi radijsko oddajo 'Alternative Visions' na PRN.FM. Njegov blog je jackrasmus.com. Spletna stran: www.kyklosproductions.com, in twitterje na #drjackrasmus. Avtorske pravice november 2012