MaIsrael le MaPalestina a ntse a epela baratuoa ba bona ba bolailoeng nakong ea ntoa ea boraro ea Gaza ka lilemo tse tšeletseng. Ho tloha 8 July, ho feta 1,800 Palestina le 65 bophelo ba Iseraele bo entsoe sehlabelo. Batho ba bangata lefatšeng ba utloile bohloko ke kholiseho e se nang matla ea hore le ho sa tsotellehe ho emisa ntoa ha morao tjena, ho bonahala eka ba bangata ba sa ntse ba tla shoa; hore ba bangata baa bolaoa hora e 'ngoe le e 'ngoe.Tlokotsi ena e bakoa ke ho sitisoa ka boomo ha ts'ebetso e tšepisang ea khotso, ha tumellano ea poelano har'a mekha ea Palestina e phatlalatsoa ka April.
Ena e ne e le tumello e kholo ea Hamas, ho bula Gaza ho laola ka kopanelo tlas'a 'muso o lumellanang o neng o sa kenye litho leha e le life tsa Hamas. ’Muso o mocha o ile oa boela oa itlama ho amohela melao-motheo e meraro e hlokoang ke litho tsa International Quartet (UN, US, Europe, Russia): ho se be le pefo, ho amoheloa ha Iseraele, le ho khomarela litumellano tsa nakong e fetileng. Ka bomalimabe, Iseraele e hanne monyetla ona oa khotso 'me ho fihlela joale e atlehile ho thibela ho romelloa ha 'muso o mocha Gaza.
Ho na le lintlha tse peli tse hlokahalang ho etsa hore boiteko ba bonngoe bo khonehe: bonyane ho tlosoa ka mokhoa o itseng oa likotlo tsa lilemo tse supileng le thibelo e arolang batho ba limilione tse 1.8 Gaza; le monyetla oa hore basebetsi ba mekhatlo ea sechaba ba lefshoeng la Hamas. Litlhokahalo tsena tsa boemo ba bophelo ba motho li tsoela pele ho haneloa. Ho e-na le hoo, tlhahiso ea Qatar ea ho fana ka lichelete bakeng sa tefo ea basebetsi e ile ea thibeloa ke Iseraele 'me ho kena le ho tsoa Gaza ho matlafalitsoe le ho feta ke Egepeta le Iseraele.
Ha ho na lebaka la botho kapa la molao la hore na Lebotho la Tšireletso la Iseraele le tsamaisa ntoa ena joang, le phunyeletsa ka libomo, limisaele le likarolo tse kholo tsa lithunya tsa Gaza, ho kenyeletsoa matlo a likete, likolo le lipetlele, ho leleka malapa le ho bolaea batho bao e seng bahlabani ba Palestina. Boholo ba Gaza bo lahlehetsoe ke phihlello ea bona ea metsi le motlakase ka botlalo. Ena ke tlokotsi ea botho.
Ha ho mohla ho nang le lebaka la ho hlaseloa ka boomo ho baahi ba likhohlanong. Tsena ke litlolo tsa molao tsa ntoa. Sena ke 'nete bakeng sa mahlakore ka bobeli. Sepheo sa Hamas se sa khetholleng ho baahi ba Iseraele le hona ha se amohelehe. Leha ho le joalo, baahi ba babeli ba Iseraele le mosebeletsi oa kantle ho naha ba bolailoe ke mollo oa Palestina ho fapana le palo e kholo ea baahi har'a Mapalestina e bolaileng ba fetang 400 bao e neng e le bana. Tlhokahalo ea molao ea linyeoe tsa boahloli tsa machaba e lokela ho nkoa ka botebo, ho batlisisa le ho felisa tlōlo ena ea molao oa machaba.
Lekhotla la Tšireletso la Machaba a Kopaneng le lokela ho vouta qeto e amohelang maemo a se nang botho Gaza le ho laela ho felisoa ha thibella. Qeto e ka boela ea amohela tlhoko ea bahlahlobisisi ba machabeng ba ka tlalehang ka metsamao ea ho ea le ho tsoa Gaza, hammoho le tlolo ea molao ea ho emisa ntoa. Joale e lokela ho kenyelletsa mehato e tiileng ea ho thibela ho kenngoa ha libetsa Gaza. Litho tsa Baholo, sehlopha sa baeta-pele ba ikemetseng ba sebetsang hammoho bakeng sa khotso le litokelo tsa botho, ba tšepa hore lintho tsena li tla tsoela pele ’me li atlehe.
Ka kopo ea Mapalestina, 'muso oa Switzerland o nahana hore na o ka bitsa seboka sa machaba sa linaha tse saenneng tsa Geneva Conventions. Sena se ka hatella Iseraele le Hamas ho ela hloko mosebetsi oa bona oa ho sireletsa baahi tlas'a molao oa machaba. Re tšepa ka tieo hore linaha tsohle - haholo-holo tse ka bophirimela, tse nang le matla a maholo ka ho fetisisa - li ba teng le ho phethahatsa boitlamo ba tsona ba ho tšehetsa Kopano ea Bone ea Geneva e laolang tšoaro ea libaka tse hapiloeng.
Bonngoe Pakeng tsa Fatah le Hamas bo matla ho feta lilemo tse ngata. Joaloka Baholo, re lumela hore ena ke e ’ngoe ea liketsahalo tse khothatsang ka ho fetisisa lilemong tsa morao tjena ’me re e amohela ka mofuthu. Sena se fana ka monyetla bakeng sa Bolaoli ba Palestina ho tsosolosa taolo holim'a Gaza - mohato oa pele oa bohlokoa ho Iseraele le ho tlosa thibelo ea Egepeta.
Bolaoli ba Palestina bo ke ke ba laola mosebetsi oo ka bobona. E tla hloka ho khutlisetsoa kapele ha Moifo oa Thuso oa Border oa EU hore o se ke oa koahela Rafah feela empa le litšepo tsohle tsa Gaza. Egepeta le Iseraele le tsona li ne li tla sebelisana le balebeli ba machaba ba tšehelitsoeng ke taelo ea Lekhotla la Ts'ireletso la UN ho sireletsa baahi.
Sepheo sa pele e lokela ho ba tsosoloso e feletseng ea ho tsamaea ka bolokolohi ha batho le thepa ho ea le ho tloha Gaza ho pholletsa le Iseraele, Egepeta le leoatleng. 'Me US le EU li lokela ho hlokomela hore Hamas hase feela lebotho la sesole empa hape ke la lipolotiki.
E ke ke ea lakatsoa, kapa e ke ke ea sebelisana le ho timela ha eona. Ke feela ka ho hlokomela bonnete ba eona e le sebapali sa lipolotiki - se emelang karolo e kholo ea batho ba Palestina - moo bophirima e ka qalang ho fana ka likhothatso tse nepahetseng bakeng sa Hamas ho beha libetsa tsa eona fatše. Ho tloha ha likhetho tsa 2006 li behiloe leihlo ke machaba tse ileng tsa tlisa Hamas pusong ea Palestina, mokhoa oa bophirima o kentse letsoho sephethong se fapaneng. Leha ho le joalo, qetellong, khotso e tšoarellang e itšetlehile ka ho thehoa ha naha ea Palestina haufi le Iseraele.
Baetapele ba Iseraele, Palestina le mebuso e meholo ya lefatshe ba lokela ho dumela hore diphetoho tsena tsa leano di ka fihlellwa mme di tla suthisa Baiseraele le MaPalestina haufi le letsatsi leo ka lona mahodimo hodima Naha e Halalelang e ka kgutsang ka ho sa feleng.
• Jimmy Carter ke mopresidente oa mehleng oa Amerika. Mary Robinson ke mopresidente oa mehleng oa Ireland. Ka bobeli ke litho tsa The Elders, sehlopha sa baetapele ba ikemetseng ba sebetsang hammoho bakeng sa khotso le litokelo tsa botho
ZNetwork e tšehelitsoe ka lichelete feela ka seatla se bulehileng sa babali ba eona.
donate